Odškodnina za poškodbo pri delu

Želite visoko odškodnino za poškodbo pri delu?

Odškodnina za poškodbo pri delu vam pripada po zakonu, če seveda obstaja upravičenost. Odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi poškodbe pri delu, ker se je delavec poškodoval na delovnem mestu, krije zavarovalnica.

Odškodninska odgovornost delodajalca se izplača s strani zavarovalnice pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost za poškodbe pri delu. Le redki delodajalci tovrstne odgovornosti za nimajo zavarovane.

Odškodnino za poškodbo pri delu dobimo na podlagi zavarovanja odgovornosti za poškodbe na delovnem mestu, vi pa lahko še posebej zahtevate zavarovalnine (dnevne odškodnine, invalidnine itd.) – iz svojega kolektivnega nezgodnega zavarovanja ter vseh ostalih nezgodnih polic lahko tudi z našo pomočjo. Odškodnino vam izplača zavarovalnica delodajalca.

Kako pravilno ravnati če se vam zgodi nesreča na delovnem mestu?

Višina denarne odškodnine je v veliki meri odvisna od vašega ravnanja takoj po nesreči, zato nas v najkrajšem možnem času pokličite na telefonsko številko 080 26 26. Brezplačno vam bomo svetovali, kaj storiti po nesreči, da uspešno izpeljete postopek in dobite pravično denarno zadoščenje.

Za uspešno uveljavljanje visoke odškodnine zaradi poškodbe pri delu, od vas potrebujemo:

• s strani delodajalca izpolnjen obrazec R8 oziroma prijavo o nezgodi;
• izjavo prič;
• poškodbeni list;
• dokazila o morebitnem bolniškem staležu (potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ali sklep ZZZS);
• dokazila o nižji plači zaradi odsotnosti od dela (potrdilo delodajalca o višini izgubljenega dohodka zaradi bolniškega staleža ali plačilne liste za 3 mesece pred odsotnostjo in plačilne liste za mesece, ko ste bili odsotni);
• dokazila o drugih izgubah dohodka zaradi odsotnosti od dela (dnevnice, nagrade, računi ipd.);
• dokazila o oškodovanju na ostalih področjih (šport, študij, hobi, glasba ipd.);
• prek dopisa pri delodajalcu sami poizvemo o pristojni zavarovalnici, pri kateri ima delodajalec zavarovano civilno odgovornost za poškodbe pri delu;
• fotokopijo potrdila pogodbe o zaposlitvi.

POZOR: Odškodnino lahko dobite, če je bil narejen zapisnik (prijava poškodbe pri delu) ali policijski zapisnik oziroma zapisnik inšpektorja varstva pri delu oziroma z obrazcem ER 8.

Obrazec ER8 si za prijavo poškodbe pri delu si lahko prenesete na spodnji povezavi:

	ER-8 obrazec (PDF)
	ER-8 obrazec (.doc)

 

 

Zakaj dosegamo tako visoke odškodnine za poškodbe pri delu?

Ali vam pripada odškodnina za poškodbo pri delu?

Vsekakor moramo pisno utemeljiti, da niste bili sami krivi za nesrečo! Strokovna pravna argumentacija je ključnega pomena, saj je vse vezano na obligacijski zakonik (objektivna in subjektivna odgovornost ), in na pravilnike varstva pri delu za posamezna specifična dela. Svetujemo vam, da odškodninski zahtevek prepustite izkušenim pravnim strokovnjakom.

Za vas se borimo do zadnje možnosti, saj vlagamo odškodninske zahtevke, ugovore, pritožbe in tožbe proti ZAVAROVALNICAM.

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER?

STE UTRPELI HUDO TELESNO POŠKODBO?

PRAVICA do INVALIDNINE za primer HUDE telesne poškodbe

Ali ste zaradi delovne nezgode utrpeli tudi izpad dohodka?

Strah pred delodajalci je odvečen

Imamo ugodne provizije in visoka izplačila

Naši rezultati

• Poškodba pri delu v primeru enega obiska bolnišnice ali osebnega zdravnika za lažje poškodbe: vsaj 1.000,00 EUR.
• Klasičen zlom, ki se zaceli v roku od enega do dveh mesecev: med 4.000,00 EUR in 15.000,00 EUR.
• Zakomplicirani zlom (FRACTURA) ali natrgane mišice (RUPTURA): med 8.000,00 EUR in 25.000,00 EUR.
• Večkratni zlomi, težje poškodbe mišic ali živca: od 15.000,00 EUR do 75.000,00 EUR.
• LAŽJE DIAGNOZE, kot so zvin (DISTENSIO), udarnine (CONTUSION): med 2.200,00 EUR in 14.500,00 EUR, odvisno od trajanja zdravljenja in posameznih težav.
• Odlom (ABRUPTIO), počenost (FISSURO), ali poškodbo živca oziroma težave z živci: kot pri zlomih in natrganih mišicah.
• Poškodbe kože zaradi opeklin ali polite kisline: 10.000,00 EUR ali več.
• Vsak dan hospitalizacije: okoli 1.000,00 EUR.
• Težje poškodbe (amputacije, invalidnosti ... ): do 500.000,00 EUR.

Naše prednosti:

• možnost gotovinskih izplačil;
• brezplačen postopek in svetovanja;
• vezani le na uspeh;
• strokovni in izkušeni, saj zaposlujemo le ljudi z izkušnjami v pravnih, odvetniških in zavarovalnih podjetjih;
• ugodni, saj delamo zgolj za minimalno nagrado, ki se poplača šele ob izplačilu odškodnine;
• predani, saj se vsakemu primeru popolnoma posvetimo;
• ažurni in hitri, saj odškodninski zahtevek vložimo v roku 1 delovnega dne po prejemu vašega podpisanega pooblastila.

Ne odlašajte in nas kontaktirajte https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

 

1. V katerih primerih vam pripada odškodnina za poškodbo na delovnem mestu?

Odškodnina za poškodbo pri delu je pravica vsakogar, ki je znotraj delovnega procesa utrpel duševno ali telesno poškodbo. Višina izplačane odškodnine se določa na podlagi več dejavnikov, med slednje pa predvsem štejemo vrsto poškodbe in stopnjo, čas zdravljenja in stroške zdravljenja, posttravmatske posledice, prikrajšanje življenjske aktivnosti in ostale.

 

2. Kaj vse obsega poškodba pri delu?

Poškodba na delu je definirana kot vsaka poškodba, ki se je zgodila v času delovnega procesa. Mednje sodijo tudi poškodbe, do katerih je prišlo na službeni poti ali na poti na delo ter z dela, v kolikor je bil prevoz organiziran s strani delodajalca. Poškodbe ločimo na podlagi tega, ali so nastale iz malomarnosti zaposlenega, ki je lahko posledica neustreznega znanja, uporabe substanc, nepravilnega ravnanja, karakternih lastnosti in ostalih ter na podlagi tega ali so nastale zaradi neustreznih pogojev za delo (npr. spolzka tla, nevarne razmere).

3. Kateri so ključni elementi, ki jih potrebujem za pridobitev odškodnine?

Poleg izpolnjenega odškodninskega zahtevka so ključni elementi še s strani delodajalca izpolnjen obrazec ER-8 (ali zapisnik policije ali zapisnik inšpektorja za varstvo pri delu), izjave prič, dokazila o bolniškem staležu, zdravniška potrdila in izvidi, dokazi o izpadu dobička ali dohodka, poškodbeni list in fotokopija pogodbe o zaposlitvi.

4. Kako se pravilno izpolni obrazec ER-8 in kje ga lahko dobim?

Obrazec za prijavo poškodbe pri delu ER8 je dostopen na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali v katerikoli papirnici v tiskani obliki. Pomembno je, da je ER8 obrazec izpolnjen s strani delodajalca in sicer v štirih izvodih. Izpolnjene izvode mora oškodovanec izročiti svojemu osebnemu zdravniku. Nato se en izvod obrazca vrne delodajalcu, dva izvoda osebni zdravnik posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zadnji izvod pa se hrani za namene zdravstvene dokumentacije. Če delodajalec od osebnega zdravnika oškodovanca prejme več kot en izvod, mora en izvod posredovati direktno na najbližjo enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obrazec mora biti izpolnjen čim bolj natančno in čitljivo..

5. Katere so najpogostejše poškodbe pri delu?

Najpogosteje do poškodbe pride zaradi izgube nadzora nad delovno opremo, padcem zaradi spolzkih površin, zdrsa… Najbolj tvegan sektor je gradbeni sektor. Najpogosteje pride do poškodbe dlani, prstov, glave in hrbtenice. Tvegani sektorji za pogoste poškodbe v službi so tudi sektorji, znotraj katerih se obdeluje kovine ali proizvaja električne stroje in naprave.

6. Kakšni so koraki odškodninskega postopka za pridobitev odškodnine?

Pri določitvi višine odškodnine za poškodbo pri delu je izrednega pomena dejstvo, ali je do poškodbe prišlo zaradi malomarnosti delavca ali ne. Vrednoti se torej glede na to, koliko je bil delavec soodgovoren. Malomarnost pomeni, da delavec ni dosledno sledil navodilom delodajalca za varnost pri delu ali se ni primerno zaščitil, čeprav je vedel, da se mora.

Odškodnina se določa tudi na podlagi vrste poškodbe in njenega vzroka. Tu ločimo hude in blage poškodbe. Hude poškodbe so tiste, ki bistveno vplivajo na prihodnjo kakovost oškodovančevega življenja in dela. Zaradi hude poškodbe delavec navadno ni več sposoben za opravljanje svojega dela v prihodnosti.

7. Kdaj je smiselno prijaviti poškodbo pri delu?

Prijava poškodbe pri delu je smiselna vedno, ko je oškodovanec zaradi le-te z delovnega mesta odsoten tri dni ali več. V tem primeru ima oškodovanec od svojega delodajalca pravico zahtevati izpolnjen obrazec ER-8 oziroma obrazec za prijavo nesreče. 

8. Katere so prednosti sodelovanja z odškodninskim strokovnjakom?

Kot že omenjeno je za oškodovanca zelo koristno, če se takoj po nezgodi posvetuje z odškodninskim strokovnjakom. Visoka odškodnina Planinšec se že vrsto let ukvarja s tovrstnimi primeri in se lahko pohvali z visokimi zneski izplačanih odškodnin za poškodbe pri delu. Vizija Visoke odškodnine Planinšec je maksimalno zadovoljstvo naših strank, slednjim pa smo vedno na voljo preko maila ali telefona.

Znotraj samega postopka pridobitve odškodnine je izrednega pomena, da so odškodninski strokovnjaki ažurni. Pisarna svoje stranke redno obvešča o vseh korakih samega procesa in jih skozi slednjega dosledno vodi. Vsak primer je svojstven, zato je izrednega pomena, da odškodninski strokovnjaki primer obravnavajo kot unikaten, a vendar vedo, koliko odškodnine bi lahko prejeli podobnega.

9. Kaj obsegajo storitve pravnega svetovanja na tem področju?

Namen najema pravnega strokovnjaka na področju odškodnin je v tem, da oškodovanca vodi skozi celoten proces pridobitve odškodnine. Navadno oškodovanec ne ve, katere obrazce potrebuje za pridobitev določene odškodnine in iz tega naslova je tudi pametno imeti pomoč nekoga, ki ima na tem področju izkušnje. Odškodninski strokovnjaki znajo tudi primerno utemeljiti, da poškodba na delovnem mestu ni nastala zaradi malomarnosti oškodovanca. Ta element, imenovan pravna argumentacija, je ključen za doseg želene višine odškodnine. Pravna storitev, ki jo nudi naša pisarna je tudi zastopanje na sodišču in vložitev odškodninske tožbe, v kolikor višina odškodnine, določena s strani zavarovalnice, ni primerljivo visoka. Pravne storitve torej obsegajo celoten postopek vse do tedaj, ko stranka ni v popolnosti zadovoljna z izplačilom in določenim zneskom.

 

Nekaj izjav naših strank

Nekaj naših izbranih primerov nesreč na delovnem mestu:

Opis primera:

Oškodovanec je opravljal svoje delo izmenskega delovodje, ko se je delavec, ki je bil predhodno odstranjen z delovnega mesta, čez cca 4 ure vrnil na delovno mesto in fizično napadel oškodovanca ter z njim obračunal, pri tem pa ga telesno poškodoval.

Pravna argumentacija:

Oškodovanec je bil napaden med delom v službi, ko se je delavec, ki je bil predhodno odstranjen z delovnega mesta, čez cca 4 ure vrnil na delovno mesto in fizično napadel oškodovanca. Gre za delavca, ki je pri rednem službenem delu bil žrtev fizičnega napada. Oškodovanec je stal pred Distribucijskim centrom Šentilj, ko je prišel delavec in ga povsem nepričakovano fizično napaden. Delavec povsem nepričakovanega in nenadnega fizičnega napada stranke ni pričakoval. V predmetni zadevi bil oškodovanec kot delavec pri opravljanju rednega po navodilih nadrejenih po službeni dolžnosti na navedenem kraju in je bil v tistem trenutku izpostavljen večji nevarnosti oz. večjemu tveganju za nastanek škode na telesu in zdravju človeka. Dejstvo je, da je bil oškodovanec kot delavec in prisotna oseba, pri opravljanju dejavnosti izpostavljen nevarnosti. O objektivni odgovornosti govorimo kadar iz določene stvari ali dejavnosti izhaja večja nevarnost oz. tveganje za nastanek škode na zdravju in telesu človeka kar se je v predmetni zadevi tudi zgodilo kot je navedeno.

Opis primera:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal svoje delo in je pri gibanju po gradbišču nehote in povsem nepričakovano stopil z nogo na komad lesa, ki je ležal na gradbišču, pri tem mu je zdrsnilo in je padel nazaj na hrbtenico ter se telesno poškodoval. Oškodovanec je opravljal delo »fini omet betona«, komad lesa dolžine 12 x 40 cm, na katerega je oškodovanec stopil nazaj, pa so nastavili oz. na dotičnem mestu pustili drugi delavci, ki so komad potrebovali za podlaganje, oškodovanec pa tega ni vedel niti videl in komada lesa za seboj ni pričakoval. Gre za element iz lesa, ki ne bi smeli prosto ležati po gradbišču. Oškodovanec je delo opravljal izključno po navodilih nadrejenih. Oškodovanec dela na noben način ni mogel opraviti drugače in z manjšim tveganjem. Do nezgode je prišlo zaradi zdrsa na lesenem komadu, ki je bil moker in posledično spolzek ter se je nahajal za oškodovancem, ker so ga tam odložili drugi delavci, česar oškodovanec ni videl niti ni bil opozorjen.

Pravna argumentacija:

Posledično je lastnik gradbišča kršil temeljno dolžnost, da delavcem dejansko zagotovi varno delo in varno delovno okolje, zaradi česar mu je za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovoren po načelu krivdne odgovornosti. Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču, kar pa v predmetni zadevi vsekakor ni bilo poskrbljeno. Gre za opustitev zadostne skrbnosti lastnika gradbišča, saj delavcem ne more nalagati brez ustrezne in pravilne organizacije določenih del kot je bilo v danem primeru storjeno. Delodajalec bi delo moral organizirati na drugačen način.

Oškodovanec se je nedvoumno poškodoval pri delu, pri katerem kljub največji pazljivosti vseh nevarnih situacij vselej ni mogoče imeti pod nadzorom, zaradi česar mu je lastnik gradbišča za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovoren po načelu objektivne odgovornosti, saj je šlo za gradbišče, kjer so okoliščine bile takšne, da je delavec bil  izpostavljen večjemu tveganju iz katerega je izvirala povečana nevarnost za nastanek škode.

Opis primera:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal redno delo v službi. S sodelavcem je šel v halo skozi vrata, težka več kot 1 tono, in jih zaprl. Vrata je za seboj zaprl, s tem, da jih je kot zmeraj povlekel, ta pa se niso ustavila na zatiču, kot bi se morala. Zapeljala so se skozi in izpadla iz svojega ležišča ter padla na oškodovanca in ga telesno poškodovala.

Pravna argumentacija:

Delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil nastanek škode. Moral bi poskrbeti za ustrezna vrata, da bi preprečil nastanek nezgode, vrata pa tudi niso bila atestirana, saj so bila po izjavah sodelavcev, narejena kar v prostorih delodajalca. Imela so zatič, ki bi moral zadržati vrata. Vrata so bila neizpravna, poškodovana, rahlo zvita, zato niso  nasedja na zatič, kar bi morala. Vrata se tako niso ustavila in so izletela s tečajev, ter   padla na oškodovanca in ga telesno poškodovala.

Delodajalec ni poskrbel za ustrezno varnost pri delu, kar bi bil dolžan narediti, in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo, zaradi česar mu je za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovoren po načelu krivdne odgovornosti.

Objave v medijih

pripeljisrecovsluzbo.si, 18.08.2021

zurnal24, 26.04.2020

SLOVENSKE NOVICE, 31.08.2017

Certifikati in garancije