Odškodnina za izbrisane delnice kbm, katerih lastniki so postali izbrisani delničarji

ODŠKODNINA ZA BANČNE RAZLAŠČENCE PODREJENIH OBVEZNIC IN IZBRISANE IMETNIKE DELNIC

Vrhunska pravna pomoč za vse izbrisane delničarje. Nudimo učinkovita pravna svetovanja in pomoč pri urejanju potrebne dokumentacije, ki je pogoj za upravičenje do odškodnine po novem zakonu, ki ima uradni naziv:

ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK

Sedaj je Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejet. 19.12.2019 bo začel že veljati. Čas za uveljavitev pavšalnega nadomestila ali tožbe bo le 7 mesecev, ki bo začel teči od ureditve podatkovnih sob, predvidoma v mesecu marcu 2020.
Upravičenci do odškodnine so vsi, ki so bili imetniki kvalificiranih obveznosti, bodisi kot imetniki podrejenih obveznosti, bodisi imetniki delnic, bodisi hibridnih instrumentov. Gre za to, da so bile v šestih bankah, ki so bile tarča izbrisa (NLB, NKBM, ABANKA, BANKA CELJE, FRACTOR BANKA, PROBANKA) razveljavljene kvalificirane obveznost, ki so bile del ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014.
Največje število bančnih razlaščencev je bilo izbrisanih imetnikov bančnih delnic Nova KBM, sledijo izbrisani imetniki podrejenih obveznic, ki so jih imeli pri NLB, A Banki, Banki Celje, Factor Banki in Pro Banki.

Bančnih razlaščencev se nam je oglasilo že precej. Trenutno jim pravno svetujemo in pomagamo pri ureditvi potrebne dokumentacije. Ker bo kratek časovni rok po uradni veljavi zakona, bo treba izpolniti vse zakonske pogoje, da se bo lahko vložilo pravno sredstvo. Ker gre za veliko število vseh upravičencev in kratek časovni rok do zastaranja odškodninskega upravičenja, bo moral upravičenec predložiti vse primerne papirje in se naročiti za vpogled v posebne podatkovne sobe, in to v petnajstih dneh po tem, ko bo izkazal svoje kvalificirane obveznosti posamezne banke na dan njihovega prenehanja. Kako bo nekdo imetništvo posamezne kvalificirane obveznosti izkazal, in sicer na dosledno pravilni način, ki ga zahteva zakon, je naše pravno delo, ki ga ponujamo vsem bančnim razlaščencem, ter seveda pomoč pri nadaljnjem pravnem postopku. Ker se držimo svojega načela, da smo ljudem prijazna pisarna, je ta pravna pomoč pri nas brezplačna.

Izračun odškodnine

Višina odškodnine se določi kot zmnožek razlike med pravilno in dejansko obravnavo  posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke ter kvocienta med obsegom istovrstne obveznosti banke do posameznega izbrisanega imetnika kvalificirane obveznost  in skupnim obsegom posamičnega reda kvalificirane obveznosti. Višina oškodovanje za kvalificirano obveznost se obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila. Obresti se obrestujejo po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala ECB za operacije glavnega refinanciranja. Če Banka Slovenije upravičencu do odškodnine ne izplača odškodnine v roku , se višina oškodovanja obrestuje po obrestni meri zamudnih obresti.

Kako je pri nas urejeno plačilo pravnih storitev?

Vezani smo le na končni uspeh, ko pride do poplačila odškodnine oziroma povračila škode. Šele takrat se nam plačajo naše storitve pravne pomoči, ki so minimalne napram vrednosti vaše odškodnine. Prijazno od nas je tudi to, sami izpolnite dogovor o pravnih storitvah.
Upravičenci do odškodnine so vsi, ki so bili imetniki kvalificiranih obveznosti, bodisi kot imetniki podrejenih obveznosti, bodisi imetniki delnic, bodisi hibridnih instrumentov. Gre za to, da so bile v šestih bankah, ki so bile tarča izbrisa (NLB, NKBM, ABANKA, BANKA CELJE, FRACTOR BANKA, PROBANKA) razveljavljene kvalificirane obveznost, ki so bile del ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014.

Sodišče bo razpisalo šest sojenj, po eno za vsako poslovno banko, ki je bila tarča izbrisa (NLB, NKBM; Abanka, Banka Celje, Factor banka, Probanka). Tako bodo na primer vsi izbrisani imetniki podrejenih instrumentov NLB v uvodni fazi združeni v eno sojenje. Najprej bo sodišče presojalo, ali je bil izbris upravičen.

Na podlagi tega bo sodišče izdalo začasno sodbo. Nato se bo, če bo tožnikom ugodeno, za vsakega posebej določalo višino odškodnine (tu bo morala BS sodišču pomagati s podatkom o tem, koliko je posameznik izgubil). Ta bo potem zapisana v končni sodbi, na podlagi katere bo BS izplačala odškodnino.

Ker pričakujejo veliko tožb, država poskuša spodbuditi združevanje tožnikov. Tem bo pred vložitvijo tožbe ali po njej na voljo tudi posebna podatkovna soba, kjer bodo lahko dostopali do podatkov v zvezi z razlastitvijo. Tisti, ki so tožbo že vložili, bodo preseljeni na mariborsko sodišče, na poziv sodišča pa bodo morali dopolniti tožbene zahtevke.

Razveljavitev kvalificiranih obveznosti je bila del ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014. V šestih bankah je bilo razveljavljenih za skupno 963,2 milijona evrov kvalificiranih obveznosti, od tega za 415,5 milijona evrov podrejenih obveznosti, 166,1 milijona evrov hibridnih instrumentov in za 381,7 milijona evrov osnovnega kapitala oz. delnic.

Dostop do podatkovne sobe:

Dostop v podatkovno sobo za posamezno banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, Banka Slovenije omogoči nekdanjim imetnikom v petnajstih dneh po tem, ko izkažejo svoje imetništvo kvalificiranih obveznosti posamezne banke na dan njihovega prenehanja. Nekdanji imetniki izkažejo imetništvo posamezne kvalificirane obveznosti s predložitvijo izvirnika potrdila izdajatelja posameznih kvalificiranih obveznosti ali z izpisom iz centralnega registra, v katerem so bile vpisane posamezne kvalificirane obveznosti in ki potrjuje imetništvo posameznih kvalificiranih obveznosti na dan njihovega prenehanja oziroma s pravnim aktom, ki je podlaga za morebitno pravno nasledstvo. Nekdanji imetnik, ki je fizična oseba ali zakoniti zastopnik nekdanjega imetnika, ki je pravna oseba, se identificira z veljavnim osebnim dokumentom.

Pomembno načelo, ki ga vsebuje zakon je:

Načelo dostopa do vseh informacij, potrebnih za odločitev v zadevi

V zvezi z dostopom do informacij je ustavno sodišče zapisalo: »Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka.«13 To pomeni, da je temeljno načelo zakona zagotoviti tožnikom dostop do vseh informacij, ki bi lahko bile pomembne v postopku.

Ker je 350.a člen ZBan-1 določil, da pomeni odgovor na vprašanje, ali so bili nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti zaradi odločbe Banke Slovenije na slabšem, pravico do odškodnine, in ker se o odškodninski odgovornosti odloča v pravdnem postopku, bo postopek potekal v skladu z Zakonom o pravdnem postopku

Izhodišče priprave predloga zakona je dejstvo, da je ZBan-1 vsem, v katerih pravice naj bi odločba Banke Slovenije posegla, zagotavljal odškodninsko sodno varstvo. Pri čemer velja, da je ustavno sodišče določitev sodnega varstva v ZBan-1 pripoznalo kot primerno

Zaradi zagotovitve uniformnosti odločanje je v predlogu zakona določeno, da se o temelju obveznosti odloči v enotnem postopku z vmesno sodbo. Nedopustno bi namreč bilo, da bi nekdanji imetniki ob podobnem dejanskem stanju prejeli vsebinsko različne sodne odločbe glede temelja obveznosti.

Ko sodišče z vmesno sodbo razreši glavno vsebinsko vprašanje (morebitni obstoj upravičenosti do povrnitve škode) sledi postopek določitve individualne odškodnine za vsakega posameznega tožnika (nekdanjega imetnika). Višino tožbnega zahtevka za posameznega tožnika sodišče določi na podlagi seznama, ki ga pripravi Banka Slovenije na podlagi vmesne sodbe in naloga sodišča. Sodišče, poleg prej navedenga seznama, pri končni sodbi upšteva tudi pripombe, ki so jih podali tožniki na seznam in postavljene samostojne tožbene zahtevke glede višine škode.

V okviru postopkov, ki bodo potekali v skladu s tem zakonom, dejansko govorimo o treh ravneh povezanosti dejanskega stanja in pravnih vprašanj.

Prva raven povezanosti zajema vse tožnike, ki so bili imetniki istega reda kvalificiranih obveznosti posamezne banke. Odločitev, kot bo sprejeta zanje, bo temeljila na enakem dejanskem stanju in enaki uporabi istih pravnih pravil. Posamezna odločba Banke Slovenije je posegla v pravice več (različnih in posledično različno obravnavanih) skupin takih imetnikov.

Druga raven povezanosti zajema vse imetnike kvalificiranih obveznosti posamezne banke. V pravice vseh teh imetnikov je posegla posamezna (ena) odločba Banke Slovenije. Odločitev, ki bo sprejeta v povezavi z različnim razredom tožnikov posamezne banke, je lahko drugačna kot odločitev za drug razred tožnikov te banke, obe pa bosta utemeljeni z enakimi pravnimi pravili in skoraj enakim dejanskim stanjem.

Tretja raven povezanosti zajema vse imetnike kvalificiranih obveznosti bank, v katerih je bilo kapitalsko stanje ugotovljeno z enako metodo, enakimi izhodišči ali enakim postopkom. Za vse odločbe Banke Slovenije (in tudi odločbe Evropske komisije o državnih pomočeh) iz let 2013 in 2014 je bila tako npr. uporabljena enaka metoda izvedbe AQR in ST.

Kontaktirajte nas https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/.

Objave v medijih

info24, 12.02.2020 (objavljeno tukaj)

Žurnal24, 10.02.2020 (objavljeno tukaj)

Certifikati in garancije