Kaj je civilna tožba zoper povzročitelja prometne nesreče in kdaj je smiselna?

Kaj je civilna tožba zoper povzročitelja prometne nesreče in kdaj je smiselna?

06.04.2020 Odškodnine

Če ste imeli pred kratkim prometno nesrečo, ki je niste povzročili sami, je dobro vedeti, da vam za povrnitev škode pripada denarno nadomestilo oziroma odškodnina. Če je prometna nesreča na vas povzročila duševne ali fizične posledice in z izplačano odškodnino, določeno s strani zavarovalnice, niste zadovoljni, lahko vložite civilno tožbo.

Kaj je civilna tožba zoper povzročitelja prometne nesreče?

Civilna tožba zoper povzročitelja prometne nesreče je pravni element, na podlagi katerega začne uradno veljati pravdni postopek. Civilno tožbo lahko vloži vsaka stranka, ki ji je bila na podlagi škodnega dogodka storjena krivica in stranka z zneskom odškodnine ni zadovoljna. Civilna tožba je navadno vložena s strani odškodninskega strokovnjaka, ki oškodovanca zastopa, pomembno pa je, da je vložena na željo stranke. S pomočjo civilne tožbe stranka zahteva pravno varstvo, oseba, ki jo oškodovanec toži, pa mora v skladu z zakonom do določenega roka oškodovancu povrniti denarno nadomestilo v višini, ki jo določi sodišče. Sodišče se namreč na podlagi dokaznega materiala (kot so pričevanje prič, foto gradivo in ostale informacije) odloči, kakšna bo višina odškodnine, ki jo mora toženec plačati oškodovani osebi. Oškodovanec lahko toži tako pravne kot tudi fizične osebe, ključno pa je, da se civilna tožba nanaša na civilnopravno področje.

Stranka mora, v kolikor želi na podlagi škodnega dogodka prejeti odškodnino, nujno vložiti odškodninski zahtevek. Odškodninski zahtevek mora biti poslan neposredno na zavarovalnico in ne na sodišče. Če višina odškodnine, določena s strani zavarovalnice, ne ustreza stopnji in okoliščinam škodnega dogodka, lahko odškodovana stranka na sodišče vloži civilno tožbo. Vložitev civilne tožbe je torej naslednji smiselni korak, v kolikor višina odškodnine, določena s strani zavarovalnice, ni primerljivo visoka in ustrezna.

Kaj morate vedeti, preden se odločite za civilno tožbo?

Vloga mora vsebovati glavni zahtevek, znotraj katerega so zbrani vsi potrebni dokazi, ki pričajo v prid oškodovani osebi. Vključuje dokazno gradivo, ki potrjuje škodni dogodek in opisuje njegove okoliščine. Vsi dokazi morajo biti ustrezno podkrepljeni in utemeljeni. Poleg glavnega zahtevka z dokazili mora civilna tožba vsebovati tudi jasne navedbe imena sodišča, kamor se slednja pošilja, stalni naslov in ime stranke oz. pooblaščenca (v kolikor se ga določi) ter sporni predmet. Ključni element civilne tožbe je tudi določitev želenega zneska odškodnine, ki ga oškodovana stranka pričakuje glede na okoliščine škodnega dogodka. Preden se postopek začne, mora stranka poravnati sodno takso. Vloga, poslana na sodišče, mora vsebovati tudi opis pogodbenega razmerja med oškodovancem in tožencem.

Vsem oškodovancem svetujemo, da jim pri izpolnjevanju zahtevka pomagajo odškodninski strokovnjaki. Nepopolno izpolnjen zahtevek, poslan na sodišče, je lahko s strani slednjega zavrnjen. Če sodišče zahtevek zaradi pomanjkljive izpolnitve pošlje nazaj stranki, mora stranka v določenem časovnem roku zahtevek dopolniti in ga ponovno poslati. Če oškodovanec v roku, določenem s strani sodišča, zahtevka ustrezno ne dopolni, sodišče civilno tožbo zavrne. V kolikor želi odškodovana stranka tožbo spremeniti ali dopolniti, ima to pravico storiti, če je v času procesa tožbe prišlo do novonastalih okoliščin. Znotraj posamezne civilne tožbe je možno vložiti tudi več zahtevkov. Slednji so lahko vloženi tako zoper fizične kot tudi pravne osebe. Za vložitev več zahtevkov je ključno, da imajo vsi enako pravno podlago in se nanašajo na isto toženo osebo. V kolikor želi oškodovanec doseči želeno višino odškodnine na sodišču, je pomembno, da je tožba ustrezno utemeljena. Ustrezna utemeljitev se nanaša na izčrpno dokazno gradivo, ki priča v prid oškodovani stranki. Če tožba nima konkretnega dokaznega gradiva, lahko sodišče slednjo zavrne ali pa odredi nizek znesek odškodnine. Da do tega ne bi prišlo, odškodovanim strankam priporočamo, da si poiščejo strokovno pravno pomoč. Izkušeni odškodninski svetovalci jim bodo na podlagi dolgoletnih izkušenj in znanja znali učinkovito svetovati, hkrati pa bodo povečali možnosti uspeha na sodišču.

Kdaj je civilna tožba smiselna?

Civilna tožba je smiseln korak tedaj, ko odškodovana stranka z izplačilom odškodnine, določenim s strani zavarovalnice, ni zadovoljna. Smiselna je tudi, če je zavarovalnica odškodninski zahtevek zavrnila, a je bil slednji na podlagi okoliščin škodnega dogodka upravičeno poslan. Da bi se postopek civilne tožbe zaključil v prid odškodovani stranki, je izredno pomembno, da ima slednja pravnega strokovnjaka. Odškodninski zahtevek, ki je ustrezno utemeljen, stranki daje večje možnosti za uspeh, dosledna izpolnitev slednjega pa terja določeno znanje in izkušnje. Civilno tožbo je smiselno vložiti le tedaj, ko obstaja ustrezen dokazni material, ki prepričljivo kaže na nastanek škodnega dogodka in oškodovanost stranke. Zbiranje dokaznega gradiva lahko učinkovito opravi odškodninski strokovnjak, ki strankam pomaga tudi ustrezno izpolniti odškodninski zahtevek ter jih vodi skozi celoten proces pridobitve odškodnine. V kolikor oškodovanec na sodišče pošlje pomanjkljiv zahtevek, mora slednjega popraviti v določenem časovnem roku, saj je sicer zahtevek s strani sodišča zavrnjen. Če oškodovanec popravljen zahtevek pošlje v roku, se šteje, da je slednji bil vložen na dan, ko je bil vložen prvič.

Za več informacij nas kontaktirajte na https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/.

brezplačni telefon


Imate vprašanje? Pišite nam

Vedno nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 26 26, ali pa nam pošljete sporočilo preko spodnjega obrazca in z veseljem vam bomo pomagali.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
x
080 26 26