Ikea plačala rekordno odškodnino zaradi morilske komode

Zaradi predalnika malm v kaliforniji umrl dveletni fantek

Vsi že poznamo podjetje IKEA, priljubljenega švedskega trgovca relativno poceni pohištva, ki je posebej znan po atraktivnem pohištvu za otroške in mladinske sobe. IKEA ima svoje trgovine po vsem svetu. Na žalost so se nekateri kosi pohištva IKEA izkazali za škodljive ter celo smrtonosne, in sicer so se v zadnjem desetletju predalniki IKEA prevrnili in smrtno ponesrečili šest otrok, vključno z dve leti starim fantkom iz Kalifornije. Leta 2016 je IKEA plačala 50 milijonov dolarjev odškodnine trem družinam umrlih otrok.

»Nikoli nismo pomislili, da bi lahko dve leti stari otrok povzročil, da bi se predalnik prevrnil in ga zadušil. Šele kasneje smo izvedeli, da je bil ta predalnik zasnovan nestabilno in ni izpolnjeval varnostnih standardov in da se je to zgodilo tudi drugim fantom,« sta dejala starša pokojnega fantka iz Kalifornije. Leta 2018 sta vložila odškodninsko tožbo zoper podjetje IKEA zaradi duševnih bolečin ob izgubi sina, ki ga je ubil »morilski predalnik« MALM.

IKEA se je v tem primeru poravnala za 46 milijonov dolarjev.

Zakon pravi, da so vsa podjetja odgovorna za proizvodnjo in prodajo varnih izdelkov. Podjetja so dolžna skrbeti za svoje stranke in širšo javnost ter izdelovati in distribuirati varne izdelke. Kršitev te dolžnosti skrbnega ravnanja lahko pomeni malomarnost.

Obstajajo tri vrste napak na izdelkih, zaradi katerih so proizvajalci, dobavitelji in ostali v dobavni verigi odgovorni za poškodbe, ki so posledica njihovih izdelkov.

Te napake so:

• napake pri oblikovanju izdelka oziroma v zasnovi izdelka, zaradi katerih je izdelek nevaren;
• proizvodne napake, kadar proizvajalec ne upošteva zasnove ali specifikacije;
• napake pri trženju oziroma nezadostna navodila, neustrezne etikete izdelkov ali neupoštevanje opozoril o nevarnostih izdelka, ki kupcem morda niso očitne.

Kaj se zgodi, ko izdelki niso varni?

Varnostni standardi veljajo samo za načrtovanje in preizkušanje. Torej, kaj se zgodi, ko že kupljen izdelek poškoduje ali ubije potrošnika? Najprej, če je izdelek prestal fazo preizkušanja varnostnih standardov in je kljub temu nekoga ranil ali ubil, potem je morda treba varnostne standarde okrepiti.  

Predalniki in drugo pohištvo, ki se lahko prevrne, so nevarni zlasti za majhne otroke, ki plezajo in se povzpenjajo po komodah, odpirajo in zapirajo predale. Od leta 1989 je devet otrok umrlo v nesrečah prevrnitve predalnika IKEA. Leta 2016 je IKEA odpoklicala več kot 17 milijonov kosov predalnikov, med njimi tudi iz linije Malm, ki je ubila fantka v Kaliforniji. Pri odpoklicu izdelka je tako, da ga ali zamenjajo z novim ali uvedejo dodatno možnost pritrditve izdelka na steno. V primeru odpoklica izdelka so proizvajalci dolžni, da stopijo v stik s kupci in jih obvestijo, da je izdelek nevaren. Če kupec pri nakupu ni posredoval resničnih podatkov za obveščanje, bo proizvajalec težko stopil v stik z njim.

Tako žal postopek odpoklica izdelka potrošnika ne varuje v celoti. Tudi drugi izdelki IKEA so se skozi leta izkazali za nevarne ali neprimerne. V zadnjem desetletju je IKEA odpoklicala postelje, vzmetnice za otroške posteljice, visoke stole, luči za spalnice, otroško gugalnico, otroški šotor ter kostumsko ogrinjalo.

Malo za primerjavo - Zneski izplačanih odškodnin

Zneski izplačanih odškodnin oziroma poravnav v Ameriki in Sloveniji se ne dajo primerjati.

V Sloveniji je bila rekordna odškodnina izplačana leta 2017 staršema iz Nove Gorice, in sicer v znesku 853.438 evrov. Prišlo je do zapleta pri porodu, pri katerem je bila posledica trajna poškodba možganov pri novorojenčku. Odškodnina je izterjana z izvršbo od bolnišnice v Postojni. Porodničar namreč ni upošteval napotnice za carski rez ter je otrok pri vaginalnem porodu utrpel pomanjkanje kisika, kar je pripeljalo do cerebralne paralize, hude epilepsije in priklenitve na invalidski voziček.

»Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine ob izgubi bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: staršem, otrokom, zakoncu ter sestram in bratom, če so živeli skupaj s pokojnikom v trajnejši življenjski skupnosti.«

Nekatere države, kot je Nemčija, ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj so mnenja, da izgube človeškega življenja ne moremo denarno ovrednotiti oziroma bi bila odškodnina nemoralno dejanje.