Invalidnina za telesno okvaro

Posledice hujših prometnih nesreč ali delovnih nezgod so lahko zelo resne, dolgo se zdravijo in včasih pustijo trajne posledice na zdravju in kakovosti življenja. Ko govorimo o poškodbah kot posledici nesreč, imamo v mislih komplicirane ali odprte zlome, hujše okvare živcev ali mišic zgornjih ali spodnjih okončin, amputacije okončin ter prizadetost hrbtenice, vsem pa je skupno, da se po operativnih posegih ne zacelijo pravilno in pustijo trajno telesno okvaro.

Telesne okvare

Telesne okvare lahko glede na težo razvrstimo v osem stopenj. Osma stopnja je najnižja, in sicer gre za 30-% telesno okvaro, najvišja je pa prva stopnja, pri kateri gre za 100-% telesno okvaro.

Okvara gibljivosti vključuje telesne napake, vključno z izgubo ali okvaro zgornjih ali spodnjih okončin, slabo ročno spretnostjo in poškodbo enega ali več telesnih organov. Invalidnost v mobilnosti je lahko prirojena oziroma posledica degenerativne spremembe ali je posledica prometne nesreče ter delovne nezgode.

Okvara vida je druga vrsta telesne okvare. Obstaja na stotine tisoč ljudi, ki močno trpijo zaradi lažjih in različnih resnih poškodb vida. Te vrste poškodb lahko povzročijo tudi hude težave ali bolezni, kot sta slepota in očesna travma. Nekatere druge vrste okvar vida vključujejo opraskano roženico, praske na beločnici, bolezni oči, povezane s sladkorno boleznijo, suhe oči in presadek roženice, degeneracijo rumene pege v starosti in odmik mrežnice.

Izguba sluha je lahko delna ali popolna nezmožnost sluha. Ljudje, ki so le delno gluhi, lahko včasih uporabljajo slušne pripomočke za izboljšanje svoje slušne sposobnosti.

Govorna in jezikovna okvara se nanaša na osebo z odstopanji v govorno-jezikovnih procesih, ki presegajo sprejemljivo odstopanje v določenem okolju in preprečujejo popoln družbeni ali izobraževalni razvoj.

Telesno okvaro lahko pripišemo tudi motnjam, ki med drugim povzročajo pomanjkanje spanja, kronično utrujenost, kronične bolečine in epileptične napade.

Pravica do invalidnine

V vseh zgoraj naštetih primerih lahko govorimo o pravici do invalidnine za telesno okvaro, ki jo določa invalidska komisija ZPIZ, in sicer v treh kategorijah. Poudariti je treba, da vam invalidnina za telesno okvaro pripada samo v primerih delovne nezgode, prometne nesreče ter poklicne bolezni. Če gre za bolezensko stanje, vam invalidnina za telesno okvaro ne pripada.

Zahtevo za priznavanje pravice do invalidnine za telesno okvaro lahko vloži vaš osebni zdravnik ali vi sami. K zahtevku je treba priložiti vso medicinsko dokumentacijo, overjeno s strani vašega osebnega zdravnika. Po pridobljeni odločbi invalidske komisije o dodeljeni kategoriji invalidnosti se vam na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije dodeli višina invalidnine.

Dodeljena kategorija invalidnosti se upošteva pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe pri delovnih in prometnih nesrečah, in sicer se na podlagi trajne posledice in po sodni praksi v Sloveniji zahteva primerna višina odškodnine. To ne pomeni, da se vam dodeli status invalida.

Pomembno je poudariti, da je dodeljena kategorija invalidnosti komisije ZPIZ neodvisna od ocene invalidnosti po vaših osebnih ali kolektivnih nezgodnih policah. V nadaljevanju bomo govorili o odstotkih invalidnosti, ki se vam dodelijo na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika cenzorja, ki ga najame pristojna zavarovalnica, pri kateri imate sklenjeno nezgodno zavarovanje.

Nadomestilo za invalidnost

Vsak oškodovanec, ki je utrpel težjo poškodbo, ima pravico do nadomestila za invalidnost po vseh nezgodnih zavarovalnih policah. Pri tem ne govorimo o kategorijah invalidnosti, ki jih določa invalidska komisija ZPIZ, temveč o oceni invalidnosti, ki je odvisna od izvedenskega mnenja zdravnika cenzorja in se izraža v procentih. Kot primer lahko navedemo, da vam za poškodovan živec prsta roke ali nepopolno zaceljen zlom prsta roke, ki vključuje omejeno gibljivost, pripada 1,8–2 % invalidnosti, ki se izračuna na podlagi zavarovane vsote za 100-% invalidnost na vaših nezgodnih policah.

Torej je nadomestilo za invalidnost popolnoma ločeno in ni odvisno od kategorije invalidnosti invalidske komisije ZPIZ. Nadomestilo za invalidnost vam pripada po vseh vaših nezgodnih policah, ki krijejo oceno invalidnosti. Te police so lahko kolektivne nezgodne police, ki jih plačujete pri svojem delodajalcu, lahko so družinske nezgodne police ter vse osebne nezgodne police, ki jih imate sklenjene pri različnih zavarovalnicah. Poleg nadomestila za invalidnost vam lahko po teh policah pripadajo še dnevno nadomestilo za čas zdravljenja, bolnišnični dnevi ter enkratna izplačila za različne poškodbe, kar je seveda odvisno od kritja vaše police.

Preden se odločite za sklenitev nezgodnega zavarovanja, podrobno preberite splošne pogoje zavarovalnice in vključena kritja. Splošni pogoji zavarovalnic se razlikujejo, zato pri izplačilu zavarovalnine ne moremo govoriti o enotnih zneskih.

Nadomestilo za invalidnost vam pripada po vseh amputacijah, kompliciranih zlomih, okvarah živcev ali poškodovanih mišicah oziroma po vsaki poškodbi, ki za seboj pusti trajne posledice. Najpogostejše posledice so izguba okončin, slaba gibljivost in moč pri zaraščenih zlomih, deformacije in podobno.

Ne glede na to, ali govorimo o prometni nesreči, delovni nezgodi, nezgodi na javni ali zasebni površini ter doma, vam po vseh sklenjenih nezgodnih policah pripada zavarovalnina, in sicer odvisno od kritja na polici. Večina nezgodnih polic vključuje dnevno odškodnino ter nadomestilo za invalidnost. Pri svojem delodajalcu preverite, ali imate v podjetju sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje, saj slednje ni vezano samo na delovni čas, temveč tudi na prosti čas.

V primeru dolgotrajnega zdravljenja lahko dnevno odškodnino uveljavljate na koncu leta za tekoče leto, in sicer največ za 200 dni zdravljenja. Po končanem zdravljenju vam zavarovalnica izplača dnevno nadomestilo za preostale dni zdravljenja in vas obvesti, v kakšnem času lahko pričakujete vabilo zdravnika cenzorja, ki bo podal svoje izvedensko mnenje o trajni posledici po poškodbi. Po navadi se ocena invalidnosti izvede minimalno 6 mesecev po zaključku zdravljenja, pri nekaterih zavarovalnicah pa je treba čakati celo do enega leta. Ko cenzor opravi pregled in poda svoje izvedensko mnenje, zavarovalnica na podlagi njegovega mnenja ter po svojih tabelah invalidnosti dodeli določen odstotek invalidnosti za vašo poškodbo.

Torej je nadomestilo za invalidnost neodvisno od kategorije invalidnosti ZPIZ ter se izraža v odstotkih. V primeru, da se ne strinjate z oceno invalidnosti, lahko podate ugovor na oceno, vendar morate imeti drugo izvedensko mnenje, ki je plačljivo.

Po zaključku zdravljenja premislite o pravnem zastopniku, preden na zavarovalnico vložite zahtevek za izplačilo invalidnine.