Izbrisani bančni imetniki Nove KBM in imetniki podrejenih obveznic NLB

Zakon je že v celoti urejen. Določeni so zakonski pogoji, na podlagi katerih bo lahko oškodovanec kot bivši imetnik delnic zaradi njihovega izbrisa pridobil upravičenje do odškodnine (tožbe) ali izvensodnega zahtevka oz. pavšalnega nadomestila (80-% vrednosti delnic na dan izbrisa) za nastalo škodo, slednji bo sicer nižje denarno ovrednoten.

U K A Z
o razglasitvi Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB).


Zakon je vstopil v veljavo 19. 12. 2019.

Visoka odškodnina Planinšec – 080 26 26


Izračun odškodnine za izbrisane delničarje

Višina odškodnine se določi kot zmnožek razlike med pravilno in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke ter kvocienta med obsegom istovrstne obveznosti banke do posameznega izbrisanega imetnika kvalificirane obveznosti in skupnim obsegom posamičnega reda kvalificirane obveznosti. Višina oškodovanja za kvalificirano obveznost se obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila. Obresti se obračunajo po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala ECB za operacije glavnega refinanciranja. Če Banka Slovenije upravičencu do odškodnine slednje ne izplača v roku, se višina oškodovanja obrestuje po obrestni meri zamudnih obresti.

Največje število bančnih razlaščencev je bilo izbrisanih imetnikov bančnih delnic banke Nova KBM, sledijo izbrisani imetniki podrejenih obveznic, ki so jih imeli pri NLB, A Banki, Banki Celje, Factor Banki in Pro Banki.

Postopek izračuna in izplačila odškodnine

Odškodnina za izbrisane delnice se izračuna in izplača na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Upravičenci zahtevajo izračun in izplačilo odškodnine s pisno zahtevo, ki jo vložijo pri Banki Slovenije. Upravičenci pridobijo pravico do vložitve zahteve za izračun in izplačilo odškodnine po pravnomočnosti odločbe.

Potrebni podatki, ki jih mora zahteva vsebovati:

- identifikacijski podatki o upravičencu (kopija osebnega dokumenta),
- podatki o kvalificirani obveznosti, ki je prenehala zaradi odločbe Banke Slovenije,
- naslov za vročanje,
- pooblastilo, ki daje podlago za zastopanje po pooblaščencu,
- podatki o imetniku in številki plačilnega računa, na katerega bo nakazana odškodnina,
- podpis upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.

Odškodnina bo zajemala le tiste obresti, ki tečejo od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije o izbrisu.
Zakonske zamudne obresti, ki pomenijo nadomestilo za izgubo vrednosti denarja in imajo tudi kaznovalni učinek, v tem primeru ne bodo upoštevane.

Predlagani zakon o postopku sodnega varstva, ki naj bi več kot 100.000 razlaščenim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic saniranih bank omogočil vložitev odškodninskih tožb, bo, kot kaže, šel v nadaljnjo obravnavo v Državni zbor. Večina poslanskih skupin mu je namreč v današnji splošni razpravi napovedala podporo, hkrati pa je bila nezadovoljna z določenimi rešitvami, zato je izrazila pričakovanja po izboljšanju zakona.

Predlagani zakon predvideva, da bodo lahko razlaščeni vlagatelji odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi odškodnino, če bi se pokazalo, da je bila ocena o vitalnosti bank napačna in so bili prizadeti bančni vlagatelji zaradi njene odločbe v slabšem položaju, kot bi bili, če odločbe ne bi bilo. Dokazno breme bo pri tem na Banki Slovenije. S tem zakonom poskuša vlada odpraviti neustavnost, ki jo je oktobra 2016 ugotovilo Ustavno sodišče. Kot je znano, je bilo v letih 2013 in 2014 skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti.

Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vlada s predlaganim zakonom v zadnjem hipu naložila, da bo morala oblikovati virtualno podatkovno sobo in razlaščencem omogočati dostop do obsežnega gradiva, povezanega s sanacijo bank.

https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/

Objave v medijih

Certifikati in garancije