Odškodninsko pravo je tista veja prava, ki se ukvarja s civilnim pravom, vključno s tožbami, vendar izključuje pogodbe, ki spadajo v pogodbeno pravo.
Odškodninsko pravo skuša z denarno odškodnino poravnati izgube ali storjeno škodo oziroma krivico zoper drugo osebo.
Dolžnost vsakega od nas je, da skrbimo za svojo varnost in varnost drugih ljudi. Če nekomu povzročimo škodo iz malomarnosti, smo jo oškodovancu dolžni poravnati. Če je dolžnost skrbi kršena in je nekomu povzročila škodo, je zagotovo upravičen zahtevati denarno zadoščenje.
Ko govorimo o odškodnini, imamo predvsem v mislih telesne poškodbe, povzročene zaradi malomarnosti povzročitelja, ki lahko nastanejo:
Odškodnina se praviloma dodeli, da se oškodovančeva škoda povrne v prvotno stanje, kot je bilo pred samo škodo oziroma poškodbo. Odškodnino v odškodninskem pravu lahko razvrstimo na naslednje:
Pomembno je omeniti, da se lahko v mnogih primerih kazensko in odškodninsko pravo prekrivata, saj lahko poleg odškodninske škode obstaja tudi ugotovljivo kaznivo dejanje. Primer tega je spolno nasilje, ki lahko zajema telesne poškodbe, hude čustvene stiske, kršitve dostojanstva in hkrati kaznivo dejanje.
Za izdelavo ustreznega odškodninskega zahtevka je treba dokazati, da je škoda nastala posredno ali neposredno zaradi malomarnosti povzročitelja same škode. Se pravi, odgovornost povzročitelja mora biti jasno definirana in dokumentirana.
Za lažjo ugotovitev vzročne zveze se zastavi enostavno vprašanje, in sicer »Če povzročitelj ne bi tako ravnal, ali bi škoda nastala?« in če je odgovor ne, imamo vzročno zvezo. Vendar zadeva v praksi ni vedno tako enostavna, posebej če imamo več možnih vzrokov škode ter več možnih povzročiteljev. Takrat nam pridejo v pomoč zapisnik uradne osebe o samem dogodku, izjave morebitnih prič ter fotografije ali posnetki videokamer. Včasih se zadeva toliko zakomplicira, da je treba začeti sodni postopek ter angažirati strokovnega izvedenca, ki poda svoje strokovno mnenje za lažjo ugotovitev krivde.
Dobra za odškodnine je tista oseba, ki ima formalno univerzitetno izobrazbo pravne fakultete in vsaj 5–10 let izkušenj na področju odškodninskega prava. Gre za prepoznavno osebo za odškodnine, ki si je skozi čas ustvarila dobro ime oziroma svojo lastno blagovno znamko ter nima kritik na račun slabega dela. Zadeve svojih strank vodi predvsem strokovno, strankam je na voljo za vse informacije glede samega postopka, ima izraženo empatijo, zna poslušati in se odgovorno postaviti za pravice svoje stranke.