Kdo je dober za odškodnine?

Kaj je odškodninsko pravo?

Odškodninsko pravo je tista veja prava, ki se ukvarja s civilnim pravom, vključno s tožbami, vendar izključuje pogodbe, ki spadajo v pogodbeno pravo.

Odškodninsko pravo skuša z denarno odškodnino poravnati izgube ali storjeno škodo oziroma krivico zoper drugo osebo.

Dolžnost vsakega od nas je, da skrbimo za svojo varnost in varnost drugih ljudi. Če nekomu povzročimo škodo iz malomarnosti, smo jo oškodovancu dolžni poravnati. Če je dolžnost skrbi kršena in je nekomu povzročila škodo, je zagotovo upravičen zahtevati denarno zadoščenje.

Kdaj lahko zahtevamo odškodnino?

Ko govorimo o odškodnini, imamo predvsem v mislih telesne poškodbe, povzročene zaradi malomarnosti povzročitelja, ki lahko nastanejo:

• v prometni nesreči, v kateri smo udeleženi kot voznik osebnega vozila, kombija, tovornjaka ali službenega vozila, sovoznik, sopotnik, potnik na avtobusu, motorist, kolesar ali pešec;
• v delovni nezgodi, ki se nam lahko pripeti na delovnem mestu zaradi nevarnih pogojev dela, neustrezne opreme, nevarnih strojev, tuje malomarnosti;
• na javni cesti, parkirišču, v trgovskem centru ter vseh javnih ustanovah;
• pri sosedu, prijatelju ali znancu.

 Odškodninska škoda

Odškodnina se praviloma dodeli, da se oškodovančeva škoda povrne v prvotno stanje, kot je bilo pred samo škodo oziroma poškodbo. Odškodnino v odškodninskem pravu lahko razvrstimo na naslednje:

• splošna odškodnina zaradi povzročenih telesnih poškodb, kar zadeva bolečine, trpljenje, nevšečnosti med zdravljenjem ter čustvene stiske;
• odškodnina za povzročeno materialno škodo na osebnih stvareh, izpad dohodka ter vsi stroški samega zdravljenja;
• odškodnina za duševne bolečine ob izgubi bližnje osebe ter stroški zdravljenja in pogreba;
• odškodnina za fizični napad ter s tem povzročene telesne poškodbe in duševne bolečine;
• odškodnina za trajne posledice in invalidnost, kar zadeva izplačilo mesečne rente ali enkratne kapitalizirane rente pri doživljenjski invalidnosti.

Pomembno je omeniti, da se lahko v mnogih primerih kazensko in odškodninsko pravo prekrivata, saj lahko poleg odškodninske škode obstaja tudi ugotovljivo kaznivo dejanje. Primer tega je spolno nasilje, ki lahko zajema telesne poškodbe, hude čustvene stiske, kršitve dostojanstva in hkrati kaznivo dejanje.

Kaj je vzročna zveza v odškodninskem pravu?

Za izdelavo ustreznega odškodninskega zahtevka je treba dokazati, da je škoda nastala posredno ali neposredno zaradi malomarnosti povzročitelja same škode. Se pravi, odgovornost povzročitelja mora biti jasno definirana in dokumentirana.

Za lažjo ugotovitev vzročne zveze se zastavi enostavno vprašanje, in sicer »Če povzročitelj ne bi tako ravnal, ali bi škoda nastala?« in če je odgovor ne, imamo vzročno zvezo. Vendar zadeva v praksi ni vedno tako enostavna, posebej če imamo več možnih vzrokov škode ter več možnih povzročiteljev. Takrat nam pridejo v pomoč zapisnik uradne osebe o samem dogodku, izjave morebitnih prič ter fotografije ali posnetki videokamer. Včasih se zadeva toliko zakomplicira, da je treba začeti sodni postopek ter angažirati strokovnega izvedenca, ki poda svoje strokovno mnenje za lažjo ugotovitev krivde.

Kdo je dober za odškodnine?

Dobra za odškodnine je tista oseba, ki ima formalno univerzitetno izobrazbo pravne fakultete in vsaj 5–10 let izkušenj na področju odškodninskega prava. Gre za prepoznavno osebo za odškodnine, ki si je skozi čas ustvarila dobro ime oziroma svojo lastno blagovno znamko ter nima kritik na račun slabega dela. Zadeve svojih strank vodi predvsem strokovno, strankam je na voljo za vse informacije glede samega postopka, ima izraženo empatijo, zna poslušati in se odgovorno postaviti za pravice svoje stranke.