Najpogostejše prometne nesreče z motornimi vozili so prav trki oziroma naleti od zadaj. Vzroki so lahko različni, in sicer okvara zavor, slaba vidljivost na cesti, slabo stanje ceste, ki je v izgradnji, uporaba mobilnega telefona med vožnjo, vožnja pod vplivom alkohola, neupoštevanje signalizacije na cesti in podobno.
Zaradi naleta vozila od zadaj so žrtve nesreč, zlasti tiste v stoječem avtomobilu, lahko hudo in dolgotrajno poškodovane. Gre za nepričakovane trke, po navadi na stoječe vozilo ali kolono vozil na semaforju, ko so voznik in sopotniki sproščeni v pričakovanju zelene luči. Nekateri te sekunde koristijo za brskanje po telefonu ali predalih vozila in nikakor niso pripravljeni na trčenje. Prav tista »nepripravljenost« telesa na sunkovit trk lahko povzroči zelo hude poškodbe glave, vratu ter hrbtenice.
Najpogostejše poškodbe pri naletu od zadaj so močni udarci v glavo, pretresi možganov, nateg vratnih vretenc, poškodbe ledvenega dela hrbtenice, poškodbe prsnega koša od varnostnega pasu, zlomi, natrgane mišice, opekline od varnostne blazine …
Da bi razumeli telesne poškodbe, značilne za nalete od zadaj, je treba razumeti mehaniko teh prometnih nesreč. Če imamo na cesti vozilo, ki se počasi premika, in vozilo, ki vozi za njim ter pospeši in brez zaviranja trči v sprednje vozilo, pride do pospeševanja sprednjega vozila in upočasnjevanja vozila, ki je trčilo v njega.
Podobno je pri naletu od zadaj v stoječo kolono vozil, ko pride do verižnega trčenja. Premik kolone je odvisen od silovitosti trka oziroma hitrosti naleta.
Voznik in potniki v obeh avtomobilih se lahko poškodujejo. Vendar so potniki v sprednjem vozilu po navadi bolj poškodovani. To je zato, ker proizvajalci avtomobilov običajno dajo prednost sprednjim varnostnim funkcijam, ki ščitijo potnike, kadar avto zadene predmet in se nenadoma ustavi. Kadar pride do naleta od zadaj, zadnje varnostne funkcije ponujajo manjšo zaščito od sprednjih.
Pri trčenju prihaja do premika vozila, vključno z vsemi potniki. Vendar se premikanja človeškega telesa ne izvajajo sinhronizirano, ampak se trup po navadi prvi premakne, nato pa sledita glava in vrat, ki nekoliko zaostajata. Prav ta neodvisnost gibanja povzroča poškodbe v predelu vratu in vratne hrbtenice, ki vključuje bolečine v mehkih tkivih, glavobole ter omejeno gibanje vratu. Zdravljenje je lahko kratkotrajno ali celo dolgotrajno, odvisno je od položaja osebe v vozilu med trčenjem in intenzitete same poškodbe. Večinoma se že na kraju nesreče delno imobilizirata glava in vrat, po prihodu na urgenco se obvezno naredi rentgen ali CT, da se izključi sum na zlom vratnih vretenc. Zdravljenje se nadaljuje z fizikalnimi terapijami in masažami.
Zanimivo je, da se bolečina ne pokaže takoj po nesreči, in sicer zaradi povišanega adrenalina. Ko adrenalin popusti, se intenziteta bolečine stopnjuje iz dneva v dan. Zato nikoli ne oklevajte in poiščite medicinsko pomoč takoj po nesreči, čeprav se vam zdi, da se dokaj dobro počutite.
Sile, ki povzročajo travme v mehkem tkivu glave in vratu, lahko povzročijo tudi strukturne poškodbe na hrbtenici. Ta škoda lahko vključuje stisnjene vretenčne ploščice, poškodovana vretenca oziroma kosti, ki sestavljajo hrbtenico, in v najhujših primerih poškodbe hrbtenjače.
Vsaka poškodba hrbtenice zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Poškodbe diskov in vretenc so izjemno boleče in lahko zahtevajo operativne posege in intenzivno rehabilitacijo ter fizikalno terapijo, da se pravilno zacelijo. Mnoge od teh poškodb lahko privedejo do kroničnih stanj, ki omejujejo človekovo mobilnost.
V hujših primerih lahko poškodbe diskov in vretenc povzročijo poškodbe hrbtenjače ali pa se pojavijo skupaj z njimi. Hrbtenjača je živčni snop, ki poteka po dolžini hrbtenice in prenaša signale iz možganov v telo. Poškodba živčnega snopa lahko povzroči začasno ali trajno izgubo občutka ter paralizo. Trajna paraliza lahko žrtve priklene na invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, da ne omenjamo fizičnega in čustvenega trpljenja. Poškodbe hrbtenjače lahko tudi zmanjšajo pričakovano življenjsko dobo poškodovane osebe.
Sile trka lahko povzročijo pretres možganov ali celo travmatično poškodbo možganov. To se zgodi, ko se pretrgajo živčne povezave oziroma aksoni ali se raztrga možgansko tkivo. Zaradi teh poškodb pogosto prihaja do motoričnih, kognitivnih in čustvenih motenj.
Če v nesreči niste utrpeli udarca v glavo, ne izključujte takoj možnosti poškodbe možganov. Vsekakor poiščite medicinsko pomoč, saj lahko silovito tresenje, ki se zgodi pri naletu od zadaj, povzroči premik možganov znotraj lobanje. Simptomi poškodbe možganov se ne pokažejo vedno takoj po nesreči, temveč lahko povečanje pritiska v lobanji povzroči krvavitve ali otekline tudi nekaj dni po nesreči. Ne glede na simptome po prometni nesreči se zglasite na urgenci, kjer vas bodo pregledali in izključili možnosti resnih poškodb.
Vse te poškodbe lahko utrpijo vsi udeleženci v prometni nesreči, ne glede na to, ali so povzročili nesrečo ali ne. Zlomljene kosti okončin, zlomljena rebra ter prsnica, zlomljena ključnica in medenica so najpogostejše poškodbe pri hujših naletih od zadaj. Tukaj lahko omenimo še poškodbo ramenskega sklepa, raztrgane ramenske ali kolenske vezi in kite, globoke ureznine oziroma raztrganine kože kot tudi opekline kože, ko se sproži varnostna blazina.
Če ste bili udeleženi v prometni nesreči z naletom drugega vozila od zadaj, nemudoma poiščite medicinsko pomoč in izključite kakršnokoli tveganje za resne poškodbe, ki bi lahko pustile trajne posledice na vašem fizičnem in psihičnem zdravju. Ko na kraj dogodka pridejo policija in reševalno vozilo, podajte izjavo in dovolite, da vas rešilec odpelje, če vam ponudijo prevoz do urgence. Zdravstvena oskrba je bistvenega pomena pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči. Ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, saj lahko zavarovalnica zavrne izvide, starejše od petih dni po nesreči.
Priporočamo, da nas pokličete takoj po prometni nesreči, da vam lahko predstavimo vse možnosti in to, kako pravilno ravnati na poti do uveljavljanja odškodnine. Odškodninski svetovalci Visoke odškodnine Planinšec vam bodo z veseljem prisluhnili in pomagali do pravičnega denarnega zadoščenja. Zato nas pokličite na našo brezplačno telefonsko številko 080 2626 in se prepričajte v našo strokovnost in doslednost.