Odškodnina za poškodbo pri delu - uspešni primeri

Odškodnina za poškodbo pri delu - uspešni primeri

19.08.2019 Odškodnine

1. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Do nezgode je prišlo pri montaži prve strani livarskega orodja, pri katerem je orodje nenadoma in nepričakovano zadelo oškodovančevo desno roko in ga telesno poškodovalo. Oškodovanec je delal po navodilih delodajalca in pri tem uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo, ki jo je zagotovil delodajalec ter upošteval vsa pravila varstva pri delu.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec ni zagotovil, da bi imele verige, na katere je bil pripet težek del stroja, ustrezna varovala. Nameščene verige so bile brez ustreznih varoval, da bi omogočale varno montiranje zelo težkih delov stroja. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno servisiranje in opravljanje naloženega dela, je oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

Težki deli stroja, ki se morajo montirati, predstavljajo večjo nevarnost in so nevarna stvar, saj povzročajo več težav pri samem montiranju, tem pa se je praviloma težko izogniti. Do poškodbe je prišlo kljub temu, da je oškodovanec uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo in je upošteval vsa pravila varstva pri delu. Glede na navedeno je delodajalec, oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu objektivne odgovornosti.

2. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Do nezgode je prišlo, ko je oškodovanec po raztovoru kontejnerja naredil obhod okrog vozila, pri tem mu je nenadoma in nepričakovano spodrsnilo in ko je stopil na drugo nogo, si je zlomil gleženj. Tako je vzrok nezgode povsem izven domene ravnanja oškodovanca.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Neurejene površine so stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike in so nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec kot lastnik neurejen površine oškodovanki odgovoren za nastalo ji škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno delo in opravljanje naloženega dela, je oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

3. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Delavka je skladno z navodili nadrejenega opravljala delovno operacijo fugiranja spojev, na premičnem montažnem podestu. Ko je tožnica izvajala delo nad kabino avtodoma, kjer gre za ožji del avtodoma, je med avtodomom in premičnim montažnim podestom nastala nezavarovana odprtina v katero je tožnica padla in pri tem utrpela hude telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delavka se je nedvoumno poškodovala pri delu, pri katerem kljub največji pazljivosti vseh nevarnih situacij vselej ni mogoče imeti pod nadzorom, zaradi česar ji je ta delovna organizacija za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovorna po načelu objektivne odgovornosti, saj je delo na višini 1,80 m na premičnem montažnem podestu v dotičnem primeru postalo NEVARNO DELO v NEVARNIH DELOVNIH OKOLIŠČINAH, sam neustrezen premični montažni podest pa NEVARNA STVAR iz katere izhaja večja oz. povečana nevarnost za nastanek škode vezano na življenje in zdravje človeka.

Pri izvajanju dela podest ni bil zavarovan pred premikom, kar pa bi moral biti, kar je navedeno v zapisniku o interni raziskavi. Iz poročila inšpektorja RS za delo je razviden zaključek, da delodajalec ni imel sprejetih vseh ukrepov za preprečevanje padcev z višine, preprečevanje padcev iz mobilnega montažnega podesta. Gre za izkazano krivdno odgovornost delodajalca, ki ni preventivno s pravilnimi varnostnimi ukrepi na pravilen način zavaroval potek dela svoje zaposlene.

4. Odškodnina zaradi padca z lestve

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je razdiral vodno inštalacijo na višini 3 m in pri tem moral stati na naslonski lesti, ko je le-ta nenadoma in nepričakovano zdrsnila, pri čemer je oškodovanec omahnil z višine 3 m na tla in si poškodoval gleženj ter se udaril v glavo.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Oškodovanec se je nedvoumno poškodoval pri delu, pri katerem kljub največji pazljivosti vseh nevarnih situacij vselej ni mogoče imeti pod nadzorom, zaradi česar mu je delovna organizacija za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Odgovornost po načelu vzročnosti t.i. objektivna odgovornost je podana, kadar gre za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Ena izmed nevarnih dejavnosti je vsekakor delo na višini, kar delo na naslonski lestvi je. Naslonska lestev, ki zaradi neprimerne podlage, na kateri je postavljena zdrsne, pa predstavlja večje tveganje za nastanek škode na telesu in zdravju delavca in predstavlja nevarno stvar. Noge prenosnih naslonskih lestev namreč med uporabo ne smejo drseti in se morajo uporabljati tako, da imajo delavci ves čas varna oprijemala in varno oporo (Priloge k Direktivi 2001/45/ES, str. 35 -37).

Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi se delo na višini 3 m opravljalo varno. Poskrbeti bi moral za primerno in varno lestev ter preveriti podlago, na kateri je bila lestev postavljena. Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi oškodovanec delal na varnejši A lestvi ali da bi mu naslonsko lestev držal drugi delavec ali za varnejši dostop do višine 3 m z dvigalno košaro itd., kar pa ni storil.

5. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v okviru svojega rednega dela opravljal delo premikanja konzol. V trenutku, ko je oškodovanec prenašal konzole, sta se dve konzoli, težki cca. 200 kg, nenadoma in nepričakovano prevrnili in padli na njegovo desno roko in ga tako telesno poškodovali. Oškodovanec je delal v skladu z navodili delodajalca ter je upošteval vsa pravila varstva pri delu in uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je konzola, teže cc. 200 kg, ki jo je potrebno ročno premakniti oz. prenesti, iz katere izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka – delavca. Glede na navedeno delodajalec delavcu odgovarja za nastalo mu škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri premikanju konzol varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način, da bi poskrbel za to, da bi delo opravljalo več ljudi, kar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Delavec je ravnal po službenih navodilih in upošteval vsa pravila varstva pri delu ter ravnal z nadpovprečno skrbnostjo.

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA VAŠ PRIMER?

6. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanka je opravljala svoje redno delo in je morala namestiti zaščitno ograjo na postelji, ji je le-ta nenadoma in nepričakovano zaradi napake vzmeti in dotrajanosti, zdrsnila iz roke, in sicer tako silovito, da jo je pri tem telesno poškodovala.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Odgovornost po načelu vzročnosti t.i. objektivna odgovornost je podana, kadar gre za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Kadar gre za škodo od nevarne stvari, govorimo o stvareh s povečano nevarnostjo. Oškodovanka je med nameščanjem zaščitne ograje, katere vzmet je bila očitno okvarjena in toga utrpela poškodbo leve roke. Težka zaščitna ograja, katere vzmet zaradi togosti ne deluje več pravilno, je stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, in se štejejo kot nevarna stvar, saj povzroča večjo možnost hujših poškodb, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delovna organizacija oškodovanki za nastalo ji škodo odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Oškodovanka dotrajanosti oziroma napake na določeni predmetni vzmeti ni mogla predvideti in vedeti.

Delodajalec bi moral poskrbeti da bi se delo opravljalo varno, poskrbeti bi moral, da so vse vzmeti na varnostnih ograjah postelj gibke in varne, ter primerne za uporabo, ali bi moral omogočiti, da bi pri tako nevarnem delu sodelovalo več ljudi, kar pa ni storil in je tako oškodovanki subjektivno odgovoren za nastalo škodo.

7. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Ko je oškodovanka citiranega dne opravljala svoje redno delo na sedežu podjetja, je voznik viličarja pri manipulaciji blaga, s paleto privzdignil tudi delovno podlago (tepih), katera se je vzvalovila. V trenutku, ko je oškodovanka v skladu s službenimi navodili pobirala vzglavnike s tekočega traku, se je nenadoma in nepričakovano spotaknila na neravni površini, ki jo je predhodno zagrabil viličar, in sicer tako močno, da je padla in pri tem utrpela telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo so gotovo neurejene, neravne in nagubane pohodne površine, saj takrat iz njih izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka – delavca. Neravna in nagubana tla so stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike in so nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec kot lastnik neurejen površine oškodovanki odgovoren za nastalo ji škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanka zahteva plačilo odškodnine po načelu subjektivne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečili poškodbe, kar bi bili v danem primeru dolžan narediti in je tako kršili temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Kot delodajalec ni zagotovil varne hoje po tleh. Oškodovanka je morala stopati po tleh, ki niso varnostno ustrezna, saj so bila neurejena, neravna in nagubana. Prav tako bi morala biti tla takoj - nemudoma temeljito sanirana, preproga bi se morala takoj naravnati in zgladiti, kar pa ni storil. Ker delodajalec ni storili ničesar, da bi oškodovanki zagotovil varno hojo po tleh, je oškodovanki odgovoren za nastalo ji škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

8. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili podiral staro konstrukcijo, katero je bilo potrebno nadomestiti z novo. V trenutku, ko je oškodovanec opravljal naloženo delo, je na tleh, ki so bila na določenih delih mastna in spolzka, le temu spodrsnilo tako močno, da je padel in pri tem utrpel telesne poškodbe. Tla so bila mastna, gladka površina tal pa je bila izjemno spolzka – razlito olje. Monter pri odstranjevanju cevi zgoraj, ni zaščitil talne površine, pri čemer je na talno površino odtekalo olje, kar je zapisano tudi v prijavi nezgode pri delu.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo so gotovo mastna in neočiščena tla, saj takrat iz njih izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka – delavca. Zamaščena, gladka in neočiščena tla so stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike in so nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec odgovoren za nastalo mu škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Delodajalec ni zagotovil varne hoje po tleh. Monter pri odstranjevanju cevi zgoraj, ni zaščitil talne površine, pri čemer je na talno površino odtekalo olje, kar je zapisano tudi v prijavi nezgode pri delu. Oškodovanec je moral, da bi opravil delo stopiti na tla, ki niso varnostno ustrezna, saj so bila gladka, zamaščena in neočiščene. Prav tako bi morala biti tla takoj temeljito očiščena in ustrezno protizdrsno opremljena, kar pa delodajalec ni storil. Prav tako ni bila nameščena opozorilna tabla, ki bi delavca ali koga tretjega opozorila na nevarnost zdrsa. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno hojo po tleh in opravljanje naloženega dela je oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

9. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v okviru svojega rednega dela rezal veje, ki so visele nad cesto z motorno žago. Ko je v skladu s službenimi navodili in s pomočjo motorne žage, ki jo je priskrbel oškodovančev delodajalec opravljal delo, mu je nenadoma in nepričakovano motorna žaga odskočila in oškodovanca poškodovala predvsem po predelu noge, in sicer tako močno, da je utrpel hude telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Oškodovanec je ravnal po navodilih delodajalca in je bil s takšnim načinom dela, izpostavljen večjemu tveganju za nastanek škode. Sam način dela ni bil pravilno organiziran, saj se je zaradi neizpravnega in nevarnega delovnega stroja – motorne žage oškodovanec poškodoval. Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del z motorno žago varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način, da bi poskrbel za moderne in varne delovne stroje, da bi poskrbel, da so nameščeni ščitniki in ustrezna varovala, kar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Delavec je ravnal po službenih navodilih in upošteval vsa pravila varstva pri delu ter ravnal z nadpovprečno skrbnostjo. Uporabljal je vso razpoložljivo varnostno opremo.

10. Odškodnina za poškodbo na delovnem mestu

Opis poškodbe na delovnem mestu:

Oškodovanec je opravljal svoje redno delo na gradbišču v Avstriji. Pri vrtanju bočnih vrtin je prišlo do zvitja vrtalnega svedra. Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili opravljal delo in je šel pogledati, kaj se je točno zgodilo, ko se je nenadoma in nepričakovano sveder sprostil in udaril oškodovanca po desni roki, ter ga tako telesno poškodoval.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Oškodovanec je ravnal po navodilih delodajalca in je bil s takšnim načinom dela, izpostavljen večjemu tveganju za nastanek škode. Sam način dela ni bil pravilno organiziran, saj se je zaradi neizpravnega stroja, katerega sveder se je nenadoma sprostil prišlo do poškodbe. Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri vrtanju bočnih vrtin z vrtalnim strojem varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način in da bi poskrbel za izpravno delujoč stroj in za to da ne bi prišlo do nenadne in nepričakovane sprostitve svedra, kar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo.

Oškodovančev delodajalec je objektivno odgovoren za nastanek škode, če gre za dejavnost s povečano nevarnostjo, kar pa delo vrtanja bočnih vrtin z neizpravnim vrtalnim strojem in ob uporabi neprimerne delovne opreme, vsekakor je.

11. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal svoje redno delo na sedežu podjetja vašega zavarovanca. Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili prenašal 20-litrski sod olja iz dostavne proge k.80-B do 96. sekcije, kjer je bil postavljen kombajn. Pri prehodu čez odklopni transporter je moral oškodovanec stopati po izjemno ozki, ter od predhodno razlitega olja, izjemno spolzki paličasti lestvi. V trenutku, ko je oškodovanec stopal po paličasti lestvi, ki je bila izjemno spolzka in mastna, mu je nenadoma in nepričakovano spodrsnilo na določeni mastni površini paličaste lestve, pri čemer je padel transporter, v katerem mu je ukleščilo obe nogi in ga silovito odneslo do drobilca kombajna. Oškodovanec je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Pohodna površina paličaste lestvi je bila mastna, gladka površina pa je bila izjemno spolzka. Prav tako ni obstajalo stikalo za izklop, ki bi omogočalo zaustavitev transporterja na poti iz dostavne proge, katerega so takoj po nezgodi, ki se je pripetila oškodovancu, montirali.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je gotovo mastna in neočiščena pohodna paličasta lestev, ki vodi nad delujočim transporterjem, saj takrat iz nje izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka – delavca. Zamaščena, gladka in neočiščena pohodna površina je stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike in je nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec, kot lastnik zamaščene in neočiščene površine oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Delodajalec ni zagotovil varne hoje po pohodni površini. Oškodovanec je moral, da bi prečkal transporter stopiti na površino, ki ni varnostno ustrezna, saj je bila gladka, zamaščena in neočiščena. Prav tako bi morala biti površina takoj temeljito očiščena in ustrezno protizdrsno opremljena, kar pa delodajalec kot lastnik površine ni storil. Prav tako ni bila nameščena opozorilna tabla, ki bi delavca ali koga tretjega opozorila na nevarnost zdrsa. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno hojo po paličasti lestvi in povrh ni bilo možnosti, da se izklopi transporter, je oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

11. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je vrtal luknje v obdelovalec z vrtalnim strojem. Ko je v skladu s službenimi navodili opravljal delo, je nenadoma pri vrtanju luknje na vrtalnem stroju zagrabilo rokavico in mu ujelo levo roko, ter ga tako telesno poškodovalo. Oškodovanec je utrpel poškodbo leve dlani, prstov in zapestja.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri vrtanju luknje z vrtalnim strojem varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način, in da bi poskrbel za izpravno delujoč stroj in za takšen stroj, ki ima nameščena varovala (dotični stroj ga nima), kar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Tudi rokavice oškodovanca, ki mu jih je zagotovil delodajalec so bile napačne.

Oškodovančev delodajalec je objektivno odgovoren za nastanek škode, če gre za dejavnost s povečano nevarnostjo, kar pa delo vrtanja luknje v obdelovalec z neizpravnim vrtalnim strojem in ob uporabi neprimerne delovne opreme (neprimernih delovnih rokavic), vsekakor je. Po nezgodi je delodajalec zamenjal delovne rokavice svojih zaposlenih, ki takšnega dela ne smejo opravljati več z rokavicami, kot ga je opravljal oškodovanec.

12. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal svoje redno delo in je v skladu s službenimi navodili brusil ulitek – tim. hobotnico (40 kg težki kovinski predmet, ki ima več krakov), ki je bil postavljen na delovni mizi. V trenutku, ko je oškodovanec brusil ulitek, je le-ta nenadoma in nepričakovano zdrsnil z premajhne delovne mize in mu padel na stopalo desne noge ter ga tako telesno poškodoval.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je večji ulitek za brušenje, tim. hobotnica, ki je postavljen na neustrezni delovni mizi, saj takrat iz nje izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka – delavca. Večji, kovinski, krakasti in cca 40 kg težki ulitek, ki je postavljen na neustrezni delovni površini, je stvar iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, ter je nevarna stvar, saj povzroča večjo možnost poškodb. Glede na navedeno je delodajalec oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti, in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Delodajalec ni zagotovil varne delovne pogoje, niti varnih delovnih sredstev. Oškodovanec je moral sam delati in brusiti večji ulitrk, ki se je nahajal na neustrezni delovni površini, kar je tudi vzrok nezgode. Delodajalec bi moral poskrbeti, da so vsa sredstva s katerimi delavci delajo varna in da bi po potrebi pri delu sodelovalo več ljudi. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varne delovne pogoje, je oškodovancu odgovoren za nastalo mu škodo po načelu subjektivne odgovornosti.


Objave v medijih




Certifikati in garancije




ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA VAŠ PRIMER? POKLIČITE NAS 24UR NA DAN NA NAŠO BREZPLAČNO ŠTEVILKO.
PRAVOČASEN NASVET JE ZELO POMEMBEN.
NE ČAKAJTE, DA BO PREPOZNO.
Naši izkušeni pravniki vam pomagajo do pravice in odškodnine, ki si jo zaslužite.
brezplačni telefon


Imate vprašanje? Pišite nam
Vedno nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 26 26, ali pa nam pošljete sporočilo preko spodnjega obrazca in z veseljem vam bomo pomagali.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
x
080 26 26