Odškodnina za poškodbo pri delu – uspešni primeri

Odškodnina za poškodbo pri delu – uspešni primeri

19.08.2019 Odškodnine

1. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Do nezgode je prišlo pri montaži prve strani livarskega orodja, pri čemer je orodje nenadoma in nepričakovano zadelo oškodovančevo desno roko in ga telesno poškodovalo. Oškodovanec je delal po navodilih delodajalca in pri tem uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo, ki jo je zagotovil delodajalec, ter upošteval vsa pravila varstva pri delu.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec ni zagotovil, da bi imele verige, na katere je bil pripet težek del stroja, ustrezna varovala. Nameščene verige so bile brez ustreznih varoval, ki bi omogočala varno montiranje zelo težkih delov stroja. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno servisiranje in opravljanje naloženega dela, je oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

Težki deli stroja, ki se morajo montirati, predstavljajo večjo nevarnost in so nevarna stvar, saj povzročajo več težav pri samem montiranju, tem pa se je praviloma težko izogniti. Do poškodbe je prišlo, kljub temu da je oškodovanec uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo in je upošteval vsa pravila varstva pri delu. Glede na navedeno je delodajalec oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

2. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Do nezgode je prišlo, ko je oškodovanec po raztovoru kontejnerja naredil obhod okrog vozila, pri tem pa mu je nenadoma in nepričakovano spodrsnilo. Ko je stopil na drugo nogo, si je zlomil gleženj. Tako je vzrok nezgode povsem izven domene ravnanja oškodovanca.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Neurejene površine so stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike. So nevarne, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec kot lastnik neurejene površine oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno delo in opravljanje naloženega dela, je oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

3. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Delavka je skladno z navodili nadrejenega opravljala delovno operacijo fugiranja spojev na premičnem montažnem podestu. Ko je tožnica izvajala delo nad kabino avtodoma, kjer gre za ožji del avtodoma, je med avtodomom in premičnim montažnim podestom nastala nezavarovana odprtina, v katero je tožnica padla in pri tem utrpela hude telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delavka se je nedvoumno poškodovala pri delu, pri katerem kljub največji pazljivosti vseh nevarnih situacij vselej ni mogoče imeti pod nadzorom, zaradi česar ji je ta delovna organizacija za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Delo na višini 1,80 m na premičnem montažnem podestu je v dotičnem primeru postalo NEVARNO DELO v NEVARNIH DELOVNIH OKOLIŠČINAH, sam neustrezen premični montažni podest pa NEVARNA STVAR, iz katere izhaja večja oz. povečana nevarnost za nastanek škode, vezano na življenje in zdravje človeka.

Pri izvajanju dela podest ni bil zavarovan pred premikom, za kar pa bi moralo biti poskrbljeno, kot je navedeno v zapisniku o interni raziskavi. Iz poročila inšpektorja RS za delo je razviden zaključek, da delodajalec ni imel sprejetih vseh ukrepov za preprečevanje padcev z višine oz. mobilnega montažnega podesta. Gre za izkazano krivdno odgovornost delodajalca, ki ni preventivno s pravilnimi varnostnimi ukrepi na pravilen način zavaroval poteka dela svoje zaposlene.

4. Odškodnina zaradi padca z lestve

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je razdiral vodno inštalacijo na višini 3 m in pri tem moral stati na naslonski lestvi, ko je slednja nenadoma in nepričakovano zdrsnila, pri čemer je oškodovanec omahnil z višine 3 m na tla in si poškodoval gleženj ter se udaril v glavo.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Oškodovanec se je nedvoumno poškodoval pri delu, pri katerem kljub največji pazljivosti vseh nevarnih situacij vselej ni mogoče imeti pod nadzorom, zaradi česar mu je delovna organizacija za nastalo škodno posledico odškodninsko odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Odgovornost po načelu vzročnosti oz. t. i. objektivna odgovornost je podana, kadar gre za škodo, povzročeno zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Ena izmed nevarnih dejavnosti je vsekakor delo na višini, kar delo na naslonski lestvi je. Naslonska lestev, ki zaradi neprimerne podlage, na kateri je postavljena, zdrsne, pomeni večje tveganje za nastanek škode na telesu in zdravju delavca ter predstavlja nevarno stvar. Noge prenosnih naslonskih lestev namreč med uporabo ne smejo drseti in se morajo uporabljati tako, da imajo delavci ves čas varna oprijemala in varno oporo (Priloge k Direktivi 2001/45/ES, str. 35–37).

Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi se delo na višini 3 m opravljalo varno. Poskrbeti bi moral za primerno in varno lestev ter preveriti podlago, na katero je bila lestev postavljena. Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi oškodovanec delal na varnejši A-lestvi ali da bi mu naslonsko lestev držal drugi delavec oz. zagotoviti varnejši dostop do višine 3 m z dvigalno košaro itd., česar pa ni storil.

5. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v okviru svojega rednega dela opravljal delo premikanja konzol. V trenutku, ko je oškodovanec prenašal konzole, sta se dve konzoli, težki približno 200 kg, nenadoma in nepričakovano prevrnili in padli na njegovo desno roko ter ga tako telesno poškodovali. Oškodovanec je delal v skladu z navodili delodajalca ter je upošteval vsa pravila varstva pri delu in uporabljal vso razpoložljivo varnostno opremo.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je konzola teže približno 200 kg, ki jo je treba ročno premakniti oz. prenesti, iz nje pa izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka oz. delavca. Glede na navedeno delodajalec delavcu odgovarja za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri premikanju konzol varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način ter zagotoviti, da bi delo opravljalo več ljudi, česar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Delavec je ravnal po službenih navodilih in upošteval vsa pravila varstva pri delu ter ravnal z nadpovprečno skrbnostjo.

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER?

6. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanka je opravljala svoje redno delo in je morala namestiti zaščitno ograjo na postelji, ko ji je slednja zaradi napake vzmeti in dotrajanosti nenadoma in nepričakovano zdrsnila iz roke, in sicer tako silovito, da jo je pri tem telesno poškodovala.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Odgovornost po načelu vzročnosti oz. t. i. objektivna odgovornost je podana, kadar gre za škodo, nastalo zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Kadar gre za škodo zaradi nevarne stvari, govorimo o stvareh s povečano nevarnostjo. Oškodovanka je med nameščanjem zaščitne ograje, katere vzmet je bila očitno okvarjena in toga, utrpela poškodbo leve roke. Težka zaščitna ograja, katere vzmet zaradi togosti ne deluje več pravilno, je stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike, zato štejejo za nevarno stvar, ki povzroča večjo možnost hujših poškodb, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delovna organizacija oškodovanki za nastalo škodo odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Oškodovanka dotrajanosti oziroma napake na določeni predmetni vzmeti ni mogla predvideti in vnaprej poznati.

Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi se delo opravljalo varno, ter preveriti, da so vse vzmeti na varnostnih ograjah postelj gibke in varne ter primerne za uporabo. V nasprotnem primeru bi moral omogočiti, da bi pri tako nevarnem delu sodelovalo več ljudi, česar pa ni storil, zato je oškodovanki subjektivno odgovoren za nastalo škodo.

7. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Ko je oškodovanka citiranega dne opravljala svoje redno delo na sedežu podjetja, je voznik viličarja pri manipulaciji blaga s paleto privzdignil tudi delovno podlago (preprogo), ki se je nagubala. V trenutku, ko je oškodovanka v skladu s službenimi navodili pobirala vzglavnike s tekočega traku, se je nenadoma in nepričakovano spotaknila na neravni površini, ki jo je predhodno zagrabil viličar, in sicer tako močno, da je padla ter pri tem utrpela telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo so gotovo neurejene, neravne in nagubane pohodne površine, saj takrat iz njih izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka oz. delavca. Neravna in nagubana tla so stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike. So nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec kot lastnik neurejene površine oškodovanki odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanka zahteva plačilo odškodnine po načelu subjektivne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti. Posledično je kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo, saj kot delodajalec ni zagotovil varne hoje po tleh. Oškodovanka je morala stopati po tleh, ki niso varnostno ustrezna, saj so bila neurejena, neravna in nagubana. Prav tako bi morala biti tla nemudoma temeljito sanirana, preproga bi se morala takoj naravnati in zgladiti, kar pa ni bilo storjeno. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovanki zagotovil varno hojo po tleh, je oškodovanki odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

8. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili podiral staro konstrukcijo, ki jo je bilo treba nadomestiti z novo. V trenutku, ko je oškodovanec opravljal naloženo delo, mu je na tleh, ki so bila na določenih delih mastna in spolzka, spodrsnilo tako močno, da je padel in pri tem utrpel telesne poškodbe. Tla so bila mastna, gladka površina tal pa je bila izjemno spolzka, saj je bilo po njej razlito olje. Monter pri odstranjevanju cevi ni zaščitil talne površine, pri čemer je na njo odtekalo olje, kar je zapisano tudi v prijavi nezgode pri delu.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo so gotovo mastna in neočiščena tla, saj takrat iz njih izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka oz. delavca. Zamaščena, gladka in neočiščena tla so stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike. So nevarna stvar, saj povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti. Posledično je kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo, saj ni zagotovil varne hoje po tleh. Monter pri odstranjevanju cevi zgoraj ni zaščitil talne površine, pri čemer je na talno površino odtekalo olje, kar je zapisano tudi v prijavi nezgode pri delu. Oškodovanec je moral za opravljanje dela stopiti na tla, ki niso bila varnostno ustrezna, saj so bila gladka, zamaščena in neočiščena. Prav tako bi morala biti tla takoj temeljito očiščena in ustrezno protizdrsno opremljena, česar pa delodajalec ni storil. Prav tako ni bila nameščena opozorilna tabla, ki bi delavca ali koga tretjega opozorila na nevarnost zdrsa. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno hojo po tleh in opravljanje naloženega dela, je oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

9. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je v okviru svojega rednega dela z motorno žago rezal veje, ki so visele nad cesto. Ko je v skladu s službenimi navodili in pomočjo motorne žage, ki jo je priskrbel oškodovančev delodajalec, opravljal delo, mu je motorna žaga nenadoma in nepričakovano odskočila ter oškodovanca poškodovala predvsem po predelu noge, in sicer tako močno, da je utrpel hude telesne poškodbe.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec ni organiziral delovnega procesa na način, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti, zato je kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Oškodovanec je ravnal po navodilih delodajalca in je bil s takšnim načinom dela izpostavljen večjemu tveganju za nastanek škode. Sam način dela ni bil pravilno organiziran, saj se je oškodovanec zaradi neizpravnega in nevarnega delovnega stroja oz. motorne žage poškodoval. Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del z motorno žago varno in bi se opravljalo na ustrezen način ter z modernimi in varnimi delovnimi stroji. Zagotoviti bi moral tudi namestitev ščitnikov in ustreznih varoval, česar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Delavec je ravnal po službenih navodilih in upošteval vsa pravila varstva pri delu ter ravnal z nadpovprečno skrbnostjo. Uporabljal je vso razpoložljivo varnostno opremo.

10. Odškodnina za poškodbo na delovnem mestu

Opis poškodbe na delovnem mestu:

Oškodovanec je opravljal svoje redno delo na gradbišču v Avstriji. Pri vrtanju bočnih vrtin je prišlo do zvitja vrtalnega svedra. Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili opravljal delo in šel pogledat, kaj točno se je zgodilo, ko se je sveder nenadoma in nepričakovano sprostil ter oškodovanca udaril po desni roki in ga tako telesno poškodoval.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Oškodovanec je ravnal po navodilih delodajalca in je bil s takšnim načinom dela izpostavljen večjemu tveganju za nastanek škode. Sam način dela ni bil pravilno organiziran, saj je zaradi neizpravnega stroja, katerega sveder se je nenadoma sprostil, prišlo do poškodbe. Delodajalec bi namreč moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri vrtanju bočnih vrtin z vrtalnim strojem varno, da bi se opravljalo na ustrezen in varen način in da bi poskrbel za izpravno delujoč stroj. Posledično ne bi prišlo do nenadne in nepričakovane sprostitve svedra. Delodajalec tega ni storil, zato subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo.

Oškodovančev delodajalec je objektivno odgovoren za nastanek škode, če gre za dejavnost s povečano nevarnostjo, kar pa delo vrtanja bočnih vrtin z neizpravnim vrtalnim strojem in ob uporabi neprimerne delovne opreme vsekakor je.

11. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal svoje redno delo na sedežu podjetja zavarovanca. Oškodovanec je v skladu s službenimi navodili prenašal 20-litrski sod olja od dostavne proge k.80-B do 96. sekcije, kjer je bil postavljen kombajn. Pri prehodu čez odklopni transporter je moral oškodovanec stopati po izjemno ozki ter od predhodno razlitega olja izjemno spolzki paličasti lestvi. V trenutku, ko je oškodovanec stopal po paličasti lestvi, ki je bila izjemno spolzka in mastna, mu je nenadoma in nepričakovano spodrsnilo na določeni mastni površini paličaste lestve, pri čemer je padel transporter, v katerem mu je ukleščilo obe nogi in ga silovito odneslo do drobilca kombajna. Oškodovanec je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Pohodna površina paličaste lestve je bila mastna, gladka površina pa je bila izjemno spolzka. Prav tako ni obstajalo stikalo za izklop, ki bi omogočalo zaustavitev transporterja na poti z dostavne proge. Slednjega so takoj po nezgodi, ki se je pripetila oškodovancu, namestili.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je gotovo mastna in neočiščena pohodna paličasta lestev, ki vodi nad delujočim transporterjem, saj takrat iz nje izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka oz. delavca. Zamaščena, gladka in neočiščena pohodna površina je stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike. Gre za nevarno stvar, saj povzroča večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti. Glede na navedeno je delodajalec kot lastnik zamaščene in neočiščene površine oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec delovnega procesa ni organiziral tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti. Posledično je kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Delodajalec ni zagotovil varne hoje po pohodni površini. Oškodovanec je moral za prečkanje transporterja stopiti na površino, ki ni bila varnostno ustrezna, saj je bila gladka, zamaščena in neočiščena. Prav tako bi morala biti površina takoj temeljito očiščena in ustrezno protizdrsno opremljena, tega pa delodajalec kot lastnik površine ni zagotovil. Prav tako ni bila nameščena opozorilna tabla, ki bi delavca ali koga tretjega opozorila na nevarnost zdrsa. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varno hojo po paličasti lestvi in povrh vsega ni bilo možnosti za izklop transporterja, je oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

11. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je z vrtalnim strojem vrtal luknje v obdelovalec. Ko je v skladu s službenimi navodili opravljal delo, mu je pri vrtanju luknje na vrtalnem stroju nenadoma zagrabilo rokavico in mu ujelo levo roko ter ga tako telesno poškodovalo. Oškodovanec je utrpel poškodbo leve dlani, prstov in zapestja.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Delodajalec bi moral poskrbeti, da bi bilo izvajanje del pri vrtanju luknje z vrtalnim strojem varno oz. bi se opravljalo na ustrezen in varen način. Poskrbeti bi moral tudi za izpravno delujoč stroj in stroj, ki ima nameščena varovala (dotični stroj jih nima), česar pa ni storil, zato delodajalec subjektivno odgovarja za nastalo nezgodo. Tudi rokavice oškodovanca, ki mu jih je zagotovil delodajalec, niso bile ustrezne.

Oškodovančev delodajalec je objektivno odgovoren za nastanek škode, če gre za dejavnost s povečano nevarnostjo, kar pa delo vrtanja luknje v obdelovalec z neizpravnim vrtalnim strojem in ob uporabi neprimerne delovne opreme (neprimernih delovnih rokavic) vsekakor je. Po nezgodi je delodajalec zamenjal delovne rokavice svojih zaposlenih, ki takšnega dela ne smejo opravljati več z rokavicami, s kakršnimi ga je opravljal oškodovanec.

12. Odškodnina za poškodbo pri delu

Opis poškodbe pri delu:

Oškodovanec je citiranega dne opravljal svoje redno delo in je v skladu s službenimi navodili brusil ulitek oz. tim. hobotnico (kovinski predmet teže 40 kg, ki ima več krakov), ki je bil postavljen na delovno mizo. V trenutku, ko je oškodovanec brusil ulitek, je slednji nenadoma in nepričakovano zdrsnil s premajhne delovne mize in mu padel na stopalo desne noge ter ga tako telesno poškodoval.

Povzetek naše pravne argumentacije:

Ena izmed stvari s povečano nevarnostjo je večji ulitek za brušenje oz. tim. hobotnica, ki je postavljen na neustrezno delovno mizo, saj takrat iz njega izvira povečana nevarnost za nastanek škode na telesu in zdravju človeka oz. delavca. Večji kovinski krakasti in približno 40 kg težki ulitek, ki je postavljen na neustrezno delovno površino, je stvar, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za uporabnike. Je nevarna stvar, saj povzroča večjo možnost poškodb. Glede na navedeno je delodajalec oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu objektivne odgovornosti.

Oškodovanec zahteva plačilo odškodnine tudi po načelu krivdne odgovornosti, saj delodajalec ni organiziral delovnega procesa tako, da bi preprečil poškodbe, kar bi bil v danem primeru dolžan narediti, in je tako kršil temeljno dolžnost delodajalca, da delavcem dejansko zagotovi varno delo. Delodajalec ni zagotovil niti varnih delovnih pogojev niti varnih delovnih sredstev. Oškodovanec je moral sam delati in brusiti večji ulitek, ki se je nahajal na neustrezni delovni površini, kar je tudi vzrok nezgode. Delodajalec bi moral poskrbeti, da so vsa sredstva, s katerimi delavci delajo, varna, po potrebi pa bi pri delu moralo sodelovati več ljudi. Ker delodajalec ni storil ničesar, da bi oškodovancu zagotovil varne delovne pogoje, je oškodovancu odgovoren za nastalo škodo po načelu subjektivne odgovornosti.

Več informacij na povezavah:

https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/odskodnina-za-poskodbo-pri-delu

https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/odskodnina-za-poskodbo-na-delovnem-mestu


Objave v medijih




Certifikati in garancije




ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER? POKLIČITE NAS NA NAŠO BREZPLAČNO 24-URNO ŠTEVILKO.
PRAVOČASEN NASVET JE ZELO POMEMBEN.
NE ČAKAJTE, DA NE BO PREPOZNO.
Naši izkušeni pravniki vam pomagajo do pravice in odškodnine, ki si jo zaslužite.
brezplačni telefon


Imate vprašanje? Pišite nam
Vedno nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 26 26, ali pa nam pošljete sporočilo preko spodnjega obrazca in z veseljem vam bomo pomagali.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
x
080 26 26