Odškodnina zaradi koronavirusa

Epidemija koronavirusa, ki je v zadnjem mesecu zajela Slovenijo in njene državljane, vsakemu posamezniku, bodisi zaposlenemu, brezposelnemu, študentu ali upokojencu poraja veliko vprašanj. Veliko posameznikov je v tem času utrpelo velik izpad dohodka in najpogosteje zastavljeno vprašanje je, ali bo odškodnina zaradi koronavirusa povrnjena v obliki nadomestila.

Kdo je upravičen do nadomestila plače in kakšne so pravice delavcev?

Vlada Republike Slovenije je prek Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) že sprejela določene ukrepe, s katerimi bo svojim prebivalcem omilila finančne posledice, nastale zaradi epidemije. Odškodnina zaradi koronavirusa bo v obliki nadomestila v delnem znesku povrnjena vsem zaposlenim, ki so zaradi trenutne situacije ostali doma in svojega dela ne morejo normalno opravljati. Do izplačila nadomestila plače so upravičene gospodarske družbe, zadruge ali fizične osebe, katerih delavci so na začasnem čakanju na delo. Družba mora z ustrezno pisno izjavo potrditi, da je vsaj 30 % njenih zaposlenih zaradi trenutnih razmer na začasnem čakanju na delo, s slednjo pa se tudi zaveže, da bo tem delavcem na začasnem čakanju omogočila ohranitev delovnih mest vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Delavci, ki so na začasnem čakanju na delo, ohranjajo vse pravice in obveznosti, določene v delovnem razmerju (razen tistih, ki so drugače urejene v zakonu). Na podlagi pravic ima tako delavec pravico do odškodnine zaradi koronavirusa oziroma do nadomestila plače v višini, določeni z zakonom o delovnih razmerjih.

Kaj pa delovno aktivni, kateri dodatek bodo izplačala podjetja?

Delavci, ki bodo v času epidemije redno opravljali svoje delo in bodo znotraj delovnega procesa izpostavljeni raznim nevarnostim, prejmejo dodatek za nevarnost in obremenitev v času epidemije. Zaposleni v zasebnem sektorju lahko pričakujejo odškodnino zaradi koronavirusa v višini 200 evrov. Za prejem dodatka mora biti njihova osnovna bruto plača nižja od trikratnika bruto minimalne plače v Sloveniji. Dodatek bo financiran s strani delodajalca, saj bo ta v času epidemije oproščen prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Večina ukrepov je bila sprejetih z mislijo na ohranjanje delovnih mest in nemoteno poslovanje slovenskih podjetij v prihodnosti. Ukrepi se nanašajo tudi na ohranjanje in izboljšanje socialnega položaja ljudi, pomoč raziskovalnim ustanovam in projektom, ki delajo na raziskavah v povezavi z novim virusom, pomoč kmetijski dejavnosti in vsem ostalim pomembnim akterjem v gospodarstvu.

Kakšna pa je višina nadomestila za delavce na začasnem čakanju na delo?

Republika Slovenija delavcem, ki imajo status začasnega čakanja na delo, povrne nadomestilo za plačo v 40 %. Višina delnega povračila je omejena na višino najvišjega zneska nadomestila v primeru brezposelnosti (najvišji znesek je določen v zakonu). Tisti delavci, ki zaradi odrejene karantene ne morejo normalno opravljati svojega dela, prejmejo nadomestilo plače s strani Republike Slovenije v 100 %.

Delavec, ki je z rednega dela odsoten zaradi varstva otrok (do katerega je primoran zaradi zaprtja šol ali vrtcev), ima pravico do prejema nadomestila plače. Eden izmed staršev je tako zaradi varstva otrok opravičen do nadomestila v višini 50 % plače oziroma do najmanj 70 % minimalne plače. Upravičena odsotnost z dela zaradi varstva otrok se bo presojala na podlagi posameznega primera.

Ali lahko delavec v času odsotnosti z dela koristi dopust?

V kolikor želi delodajalec v času epidemije izrabiti letni dopust delavcev, mora slediti določbam ZDR-1. Slednje napovedujejo, da mora delodajalec pri koriščenju letnega dopusta v času epidemije upoštevati potrebe delovnega procesa ter družinske obveznosti delavca. Pomembno je tudi, da se delodajalec o tem predhodno dogovori z delavcem in z njim doseže ustrezen dogovor. Na drugi strani lahko delodajalec namesto letnega dopusta odredi kolektivni dopust. Pri odredbi kolektivnega dopusta je pomembno, da se z njegovo odreditvijo ne posega v pravico delavca do letnega dopusta. Bistveno je torej, da ima delavec pravico do svoje izrabe letnega dopusta, kot je to predvideno v zakonodaji.

Kaj pa tisti delavci, ki svoje delovne obveznosti opravljajo na domu?

Pri določanju, kateri delavec bo delal od doma, mora delodajalec v zakup vzeti primernost delovnega mesta. Vprašati se torej mora, ali je tovrstno delo sploh možno opravljati od doma in ali lahko delavcu ponudi vse potrebne resurse za opravljanje dela od doma. Pomembno je, da si delodajalec odgovori na vprašanja in opredeli elemente, kot so vrsta dela, delovni čas, plačilo za delo, poročanje o evidenci delovnega časa, dosegljivost delavca, dostop delavca do potrebnih omrežij, način sporočanja podatkov, napotki glede varnega dela od doma in druge. Vse te elemente mora delodajalec vzeti v zakup tudi v primeru, da delavcu zaradi nastalih razmer odredi drugo delo. V obsegu dogovora lahko delodajalec in delavec določita število ur dela, za slednje pa mora biti s strani delavca vodena jasna evidenca. Evidenca delovnih ur mora biti posredovana delodajalcu, slednji pa mora delavcu za delo od doma zagotoviti ustrezna delovna sredstva, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik itd.

Kaj pa samozaposleni? Ali so upravičeni do plačila prispevkov v času epidemije?

Do plačila prispevkov v času epidemije koronavirusa so upravičene vse samozaposlene osebe, ki opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost. Pri tem ni pomembna pravno-organizacijska oblika te dejavnosti, pomembno pa je, da je samozaposlena oseba vključena v obvezno zavarovanje ter znotraj svoje dejavnosti ne zaposluje drugih oseb. Samozaposlenemu, ki je vpisan v poslovni register in izpolnjuje zgoraj omenjene pogoje, zakon odredi odložitev plačila prispevkov, zapadlih za plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju v letošnjem letu. Prispevke mora samozaposleni poravnati najkasneje do 31. marca leta 2022. Znesek lahko upravičena oseba poravna v enkratnem znesku ali po obrokih. V kolikor znesek do navedenega datuma ni poravnan, samozaposlena oseba plača zamudne obresti, ki so skladne z zakonom.

Poleg odloga plačila prispevkov bodo samozaposlene osebe prejele tudi izredno pomoč s strani Republike Slovenije, in sicer v znesku v višini 70 % minimalne plače. Izredna pomoč ali odškodnina zaradi koronavirusa bo izplačana v obliki univerzalnega temeljnega dohodka. Odškodnina zaradi koronavirusa bo povrnjena v obliki nadomestila za vse tiste samozaposlene, ki bodo v ustrezni elektronski izjavi opisali svoje trenutne razmere za delo, slednja pa bo javno objavljena in kontrolirana s strani državnih institucij. Za samozaposlene osebe se odložita tudi plačilo akontacije in davek na dohodek pravnih oseb. Samozaposlene osebe, ki svojih obveznosti niso poravnale do 28. 2. 2020 in so njihove neporavnane obveznosti višje kot 50 evrov, lahko obveznosti poravnajo do 6. 4. 2020, da jim bo po zakonu avtomatsko odobren odlog plačila prispevkov.

Samozaposleni morajo v elektronski aplikaciji prek spletne strani Finančnega urada Republike Slovenije oddati poseben obrazec, s katerim bodo dokazali izpad dohodka. V kolikor bodo slednjega uspešno argumentirali, lahko s strani Republike Slovenije za mesec marec pričakujejo 350 evrov denarne pomoči oziroma odškodnine zaradi koronavirusa. Odškodnina zaradi koronavirusa bo povrnjena v obliki nadomestila, v kolikor bodo samozaposleni uspešno dokazali, da se je njihov prihodek v marcu letos glede na februar zmanjšal za vsaj 25 %. V kolikor bodo samozaposleni uspešno dokazali, da se jim je v mesecih april in maj prihodek glede na februar zmanjšal za 50 %, lahko pričakujejo nadomestilo v višini 700 evrov.

Kako pa je z davki, ki jih morajo podjetja plačevati?

Glede na to, da se je veliko podjetij zaradi trenutne situacije znašlo v stiski in imajo posledično težave pri plačevanju obveznosti in davkov, je vlada Republike Slovenije sprejela ukrepe, naslovljene na davke in plačevanje davkov v času koronakrize. Podjetja se lahko poslužijo plačila davka v največ 34 mesečnih obrokih ali davke odložijo za obdobje 24 mesecev, v kolikor jim je gospodarska škoda povzročila negativne posledice. Negativne posledice bodo ugotovljene s strani FURSA, o njih pa lahko govorimo tedaj, ko bo podjetje trajneje nelikvidno ali bo utrpelo izpad prihodkov zaradi neobvladljivih okoliščin. Podjetja se lahko odločijo tudi za obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem. V tem primeru lahko davek poravnajo v 24 mesečnih obrokih ali pa ga za isto časovno obdobje odložijo. Srednja in velika podjetja se lahko v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja poslužujejo obročnega plačila davka. Za uveljavitev obročnega plačila morajo priložiti pravnomočni sklep, ki priča o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju. Enaki postopki veljajo tudi za srednja in velika podjetja v primeru poenostavljene prisilne poravnave. Podjetja lahko prek spletnega portala eDavki oddajo tudi zahtevo za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka (zaradi nižje davčne osnove v tem letu glede na preteklo leto). Slednja podpora je primerna za podjetja, ki v letošnjem letu pričakujejo slabši poslovni rezultat.

Kaj pa lahko pričakujejo študenti, brezposelni in upokojenci?

Vlada Republike Slovenije je v svojem »mega zakonu« določila, da bodo vsi redni študentje s prebivališčem v Republiki Sloveniji prejeli enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov, ki bo vsakemu posamezniku izplačana 30. aprila 2020. Pomoč bodo dobile tudi večje družine, in sicer v višini 100 evrov. V kolikor imajo družine vsaj štiri ali več otrok, lahko pričakujejo pomoč v višini 200 evrov, ki bo izplačana poleg že obstoječega dodatka.

Odškodnina zaradi koronavirusa bo povrnjena v obliki nadomestila tudi upokojencem, saj so slednji definirani kot najranljivejša skupina družbe. Slednji imajo pravico do izplačila enkratnega dodatka, v kolikor so njihove pokojnine nižje od 700 evrov. Višina enkratnega dodatka je določena na podlagi višine pokojnine posameznega upokojenca. Izplačal se bo v treh različnih višinah, in sicer 300 evrov bodo prejeli tisti upokojenci, katerih pokojnina ne presega 500 evrov, 230 evrov dodatka lahko pričakujejo upokojenci, katerih pokojnina se giba med 501 in 600 evri, 130 evrov dodatka ob pokojnini pa bodo prejeli tisti, katerih pokojnina sega od 601 do 700 evrov. Vsi ti solidarnostni dodatki so izvzeti iz davčne obravnave in prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Podobno kot študentje lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči pričakujejo denarno nadomestilo v obliki enkratnega zneska v višini 150 evrov.

Vaši odškodninski pravniki https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/