Pešci v prometni nesreči

Pešci na cesti

Zakon o cestnem prometu pešce obravnava kot šibkejše člene, na katere morajo biti pozorni vsi vozniki oziroma vsi udeleženci v prometu. Pešci in ostali udeleženci morajo varno deliti cesto in biti pozorni drug na drugega. Vsi so dolžni upoštevati zakone o varni uporabi ceste. Pešci morajo spremljati dogajanje na cesti in se osredotočiti na varno prečkanje ceste. Hodili naj bi po pločnikih, cesto prečkali izključno na prehodih za pešce in pri tem pazili na bližajoče se vozilo. Če križišče ni semaforizirano, se mora pešec, preden stopi na prehod za pešce, prepričati, da se vozilo, ki prihaja, lahko varno ustavi. Tako kot na avtomobile morajo biti pešci pozorni tudi na motoriste ter kolesarje. Če se zraven pločnika nahaja kolesarska steza, pešci po njej ne smejo hoditi. Če pa prehoda za pešce v bližini ni, imajo pri prečkanju ceste prednost vozila, zato se mora pešec prepričati, da je cestišče prazno in varno za prehod.

Kaj pravi zakon glede pešcev na cesti?

Če je pešec že na polovici prehoda za pešce, se mora vozilo nujno ustaviti in mu omogočiti varno prečkanje. Pešec pa se mora, preden stopi na prehod za pešce, prepričati ali se lahko bližajoči avto varno ustavi. Če preceni, da se avto pelje z večjo hitrostjo, ga je najpametneje pustiti, naj gre mimo, in se nato podati čez prehod za pešce. Torej mora biti določena toleranca in vsi udeleženci bi morali biti previdni drug do drugega.

Če v križišču ni označenega prehoda za pešce ter ga v bližini tudi ni, imajo prednost vozila oziroma mora pešec počakati, da bo križišče prazno, in nato prečkati cesto.

Če pa je križišče semaforizirano in je zraven signalizacija za pešce in kolesarje, morajo biti pešci pozorni na tisto, ki se nanaša na pešce. Večina jih prečka cesto tudi pri rdeči luči, če je za kolesarje še vedno zelena. S tem ogrožajo sebe in voznike, ki se morajo v sili ustaviti, s tem pa tvegajo tudi možnost naleta drugega vozila od zadaj.

Če promet v križišču urejajo policaji, morajo vsi udeleženci slediti navodilom vožnje skozi križišče.

Prečkanje križišča po diagonali je strogo prepovedano. V primeru, da pešec s svojim malomarnim dejanjem povzroči prometno nesrečo, bo plačal kazen za neprimerno prečkanje ceste ter kazen za povzročitev prometne nesreče.

Če so na voljo pločniki, pešci ne smejo hoditi po cestišču ali kolesarski stezi.

Če pa pločnikov ni, pešci vedno hodijo po levi strani po robu vozišča oziroma vedno nasproti vozilom.

Če vozilo zapelje z dovoza iz zasebne ceste ali ulice, mora dati prednost pešcem, ki se približujejo prehodu s pločnika.

Statistika prometnih nesreč s pešcem v Sloveniji

Kot povsod po svetu so tudi pri nas pešci najbolj ranljiva skupina udeležencev v prometu. V zadnjih petih letih je v Sloveniji umrlo približno 75 pešcev, od tega več kot polovica v naselju, 26 % jih je umrlo pri pravilnem prečkanju ceste, 10 pa pri prečkanju avtoceste. Statistika kaže, da pešce velikokrat moti uporaba mobilnih telefonov ali poslušanje glasbe med prečkanjem ceste. V letu 2019 je v prometnih nesrečah umrlo sedem pešcev, od tega so bili štirje pod vplivom alkohola in eden pod vplivom drog. Dejstvo je, da so ti pešci tudi sami povzročitelji prometnih nesreč, saj so morda prečkali cesto pri rdeči luči ali izven prehoda za pešce v temnem delu dneva, oblečeni v temna oblačila in brez odsevnikov. Nekatere žrtve so hodile po robu cestišča brez odsevnikov in pri slabi vidljivosti. Zato morajo biti vozniki izjemno previdni in osredotočeni na cesto.

Avtomobilska industrija s svojimi varnostno-asistenčnimi sistemi že nekaj let poskuša povečati varnost pešcev na cesti in zmanjšati tveganja. Pri novejših vozilih se kot dodatna oprema ponuja asistenca pri zaviranju pred prehodom za pešce, če senzor zazna gibanje.

Trk vozila v pešca je lahko zastrašujoč, izjemno nevaren in se v večini primerov konča s hudimi telesnimi poškodbami ter smrtjo.

Malomarnost je na strani vseh udeležencev. Torej ne moremo reči, da so vedno vozniki ali sami pešci povzročitelji prometne nesreče. Policisti se večkrat ne morejo odločiti o krivdi, še posebej, če ni bilo prič ali posnetka varnostnih kamer na kraju nesreče, zaradi česar jim dodelijo deljeno krivdo.

V prometnih nesrečah niso vedno udeleženi pešci in vozila, temveč tudi kolesarji, motorji ali električni skuterji in skiroji.

Če se poškodujete kot pešec

Pokličite policijo ali zaprosite nekoga od mimoidočih, da to stori. Če se vozilo, ki vas je zadelo, poda v beg, si poskušajte zapomniti registrske tablice, znamke in barve vozila. Nekateri malomarni vozniki po trku s pešcem zbežijo s kraja nesreče. Policija po navadi na podlagi vaše izjave ter izjav morebitnih prič začne poizvedbo o povzročitelju. Če pa ni bilo prič ter se vi dogodka ne spomnite, poizvedbo objavijo javno in prosijo, da se na policiji oglasijo vsi tisti, ki imajo informacije o prometni nesreči. Če se povzročitelj ne najde, lahko odškodnino za telesne poškodbe poskušate pridobiti iz Škodnega sklada Slovenskega zavarovalnega združenja.

Če vas s kraja nesreče ne odpelje rešilno vozilo, se nemudoma zglasite na urgenci, kar velja tudi v primeru, če se vam zdi, da ni nič hudega. Udarec več kot poltonskega vozila v vaše telo lahko povzroči notranje krvavitve oziroma poškodbe notranjih organov, kar je nevidno. Zato se odlašajte z obiskom urgence. Zdravniku opišite dogodek in povejte, kateri deli telesa so bili pri trku najbolj prizadeti.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s pešcem

Ne glede na razmere na cesti morajo biti vozniki vedno pozorni. Vse, kar odstopa od tega, se šteje kot malomarnost. Elementi, ki prispevajo k malomarnosti voznika, so:

• neupoštevanje omejitve hitrosti;
• neupoštevanje prometnih znakov in signalizacije;
• vožnja po robu cestišča;
• neprilagoditev vožnje vremenskim razmeram na cesti;
• vožnja pod vplivom alkohola ali drog;
• uporaba mobilnih telefonov med vožnjo …

Najpogostejše poškodbe pešcev v prometni nesreči

Poškodbe pešcev so lahko zelo različne, ker je celotno telo izpostavljeno trku. Resnost poškodb je v veliki meri odvisna od hitrosti vozila in sile trka v telo pešca, poškodbe pa so lahko:

• zlomi stegna, golenice, gležnja;
• zlomi reber, rok, nog in kolkih;
• raztrganine po telesu in obrazu;
• natrgane ramenske ali kolenske vezi;
• pretres možganov, hematomi in krvavitve pri močnem udarcu v glavo;
• različne modrice in odrgnine;
• poškodbe hrbtenice …

Kot pešci smo lahko zelo previdni, vendar vedno obstaja možnost prometne nesreče, ker nismo sami na cesti in ni vse odvisno od naše previdnosti. Če je vas ali vašega družinskega člana povozil avto ali katero drugo vozilo, pokličite Visoko odškodnino Planinšec in se posvetujte o svojih pravicah. Z veseljem vam bodo pomagali do pravične odškodnine. Zato nas pokličite na našo brezplačno telefonsko številko 080 2626.