Pravni terminološki slovar

Pravni terminološki slovar

20.04.2020 Dorian Planinšec Odškodnine

Objavljamo pravni terminološki slovar, ki vam bo pomagal pri razumevanju izrazov s področja prava. Slovar se bo dopolnjeval sproti.

Za iskanje po slovarju na tipkovnici pritisnite tipki CTRL + F in poiščite področje, ki vas zanima.

Adekvatna vzročnost – je vzročnost, pri kateri je vzrok samo tisti dejavnik, ki redno in praviloma povzroči posledico.

Akcesorna pravica – je pravica, ki ni samostojna, saj je v svojem nastanku in obstoju vezana na obstoj glavne pravice.

Akvizicija – je trenutek nastopa dedičeve pridobitve dediščine.

Arbitraža – je izvensodni način reševanja sporov, pri katerem stranke pooblastijo enega ali več arbitrov za rešitev medsebojnega spora.

Cautio iudicatum solvi  je tožnikova varščina.

Cesija – je odstop terjatve v izterjavo.

Civilna restitucija – je restitucija, pri kateri se škoda povrne v denarju.

Corpus delicti  je predmet, ki neposredno dokazuje izvršitev kaznivega dejanja, npr. ukradene stvari itd.

Culpa – pomeni malomarnost.

Culpa in contrahendo – je predpogodbena obveznost.

Damnum emergens – je navadna škoda.

Delictum communium  je splošno kaznivo dejanje.

Denacionalizacija – je vrnitev podržavljenega premoženja z upravno odločbo denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest v naravi ali s plačilom odškodnine.

Dies a quo – je relativni rok.

Dies ad quem – je absolutni rok.

Dispozitivna določba – je pravna določba, ki zavezuje le, če se stranki na podlagi avtonomije volje ne sporazumeta drugače.

Vrnitev v prejšnje stanje
 (restitutio in integrum) – je institut civilnega pravdnega postopka, ki temelji na načelu kontradiktornosti oziroma načelu zaslišanja obeh strank. Zakon daje strankam in drugim udeležencem v postopku možnost uveljavljanja njihovih interesov. Če stranka zamudi narok ali rok za določeno procesno dejanje, zaradi česar izgubi pravico opraviti to dejanje (prekluzija), ji sodišče na njen predlog dovoli, da to procesno dejanje opravi tudi kasneje. Institut vrnitve v prejšnje stanje torej omogoča odpravo posledic zamude in vrnitev pravde v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. S tem se v pravdnem postopku zagotovi sodno varstvo tistemu, ki je pravi nosilec pravice materialnega prava, hkrati pa se poskrbi, da sodna odločba ni le posledica strankine nezakrivljene zamude.

Domneva nedolžnosti (praesumtio iuris) pravi, da obdolženec »velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo« (ker tožilec ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu), je popolnoma definitivna.

Obid zakona (fraudem legis agere) – je tisto ravnanje, ki sicer ne pomeni kršitve črke predpisa, nasprotuje pa namenu zakonodajalca.

Deljena odgovornost – Oškodovanec, ki je prispeval k nastanku škode, ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

Popolna odškodnina – Oškodovancu se prisodi odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

Vzpostavitev prejšnjega stanja – Odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. To stori ali z odpravo škode ali s plačilom denarne odškodnine.

Vis maior ali višja sila pri odškodninski odgovornosti – Pomeni višjo silo, ki izključuje oziroma ekskulpira odškodninsko odgovornost.

Solidarna odgovornost – Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi.

Škoda – Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo.

Poravnava – Poravnava je dvostranski posel, s katerim stranki uredita sporno oziroma negotovo razmerje, za katerega veljajo vsa pravila, ki veljajo za dvostransko pogodbo, in določata vzajemne pravice in dolžnosti obeh strank. 

Renta – Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti, koliko časa bo trajala, in kako se bodo razmere spreminjale: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.

Mesečna renta – Mesečna renta oškodovancu pripada tudi za ves izgubljen zaslužek, prihodek ali dobiček, ki ga zaradi svojega novonastalega zdravstvenega stanja ne bo zmožen več opravljati (tako imenovano pridobitno delo) v tolikšni meri kot doslej ali nikdar več.

Kapitalizirana renta – Kapitalizirana renta nastopi takrat, kadar se dokaže dokončna nepopravljiva in nespremenjena oblika poškodb, ki se izplača v enkratnem znesku.

Premoženjska škoda – Kadar je škodni dogodek stvar uničil ali poškodoval, se odškodnina zahteva z naslova premoženjske škode.

Objektivna odgovornost – Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

Krivdna odgovornost – Krivda je podana, kadar oškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.

Restitucija – Pomeni vrnitev v prejšnje stanje, ki se uporablja pri premoženjski škodi.

Ekvivalenca – Kadar pri nastali škodi ni možna vrnitev v prejšnje stanje, se uporablja pojem ekvivalenca oziroma to pomeni denarno nadomestilo za nastalo škodo ali denarna odškodnina.

Odškodnina – Odškodnina je pravni pojem, ki pomeni (denarno ali drugo) nadomestilo za oškodovanje oz. škodo. Odškodnine se dogovarjajo bodisi v sodnem postopku bodisi v poravnavi med oškodovancem in povzročiteljem oz. zavarovalnico, ki je zavarovala določen dogodek.

Zakonski prisilni pobot – je pobot, do katerega pride na podlagi zakona ne glede na voljo strank.

Zakonita cesija – je cesija, pri kateri pride do prenosa terjatve na podlagi zakona, po katerem je ob izpolnitvi določenih pogojev prenos opravljen in ni potrebno nobeno poslovno ravnanje.

brezplačni telefon


Imate vprašanje? Pišite nam
Vedno nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 26 26, ali pa nam pošljete sporočilo preko spodnjega obrazca in z veseljem vam bomo pomagali.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
x
080 26 26