Simptomi travmatične poškodbe možganov

Med najresnejše poškodbe, ki jih posameznik lahko doživi, spadajo poškodbe možganov, ki v večini primerov vodijo v smrt ali težko invalidnost.

Spodaj bomo opisali nekatere pogoste znake možganskih poškodb. Ene so sicer očitne, nekatere pa so težje prepoznavne.

Slab nadzor impulzov in čustev

Oba sta značilna za poškodbe čelnega režnja. Možgani so zelo kompleksen organ, razdeljen na več odsekov, znanih kot režnji, ki nadzorujejo vse funkcije telesa, vključno s prostovoljnimi in neprostovoljnimi odzivi. Eden od možganskih režnjev je čelni reženj. Kot že njegovo ime pove, se čelni reženj nahaja v čelnem predelu možganov, v bližini čela.

Med najpogostejše vzroke poškodb čelnega dela možganov spadajo:

• prometne nesreče z motorjem in kolesom ali pri pešcih, ko čelo posameznika vzpostavi stik z vetrobranskim steklom, pokrovom avtomobila ali celo pločnikom;
• padci, pri katerih pride do udarca z glavo o predmet ali ob tla;
• nesreče na gradbišču, pri katerih delavca zadane predmet ali mu ta z višine pade na glavo;
• nesreče pri športu, ko čelo človeka pride v stik s predmetom ali z glavo druge osebe.

Pomembno je še omeniti, da je čelni reženj vključen v vsakodnevne funkcije, kot so načrtovanje, opravljanje različnih dejavnosti ali upiranje skušnjavam. Kadar pride do njegove poškodbe, je znake poškodbe težko opaziti pri posamezniku oziroma v pogovoru z njim. Oseba lahko ima resne težave pri nadzoru impulzov, potrebnih za opravljanje vsakodnevnih nalog, načrtovanje in organizacijo. Temu pravijo »paradoks prednjega režnja«.

Težave v komunikaciji

Funkcije razumevanja jezika in našo sposobnost govorjenja nadzirajo čelni in časovni režnji možganov. V primeru poškodbe leve strani možganov lahko pride do izgube sposobnosti komunikacije. Oceno poškodbe možganov poda jezikovni patolog, ki ne preizkuša samo miselne in jezikovne veščine, temveč tudi sposobnost oškodovanca, da pogoltne in žveči.

Nato bo patolog govornega jezika začel delati na zadevnih področjih, kot so:

• sposobnost izražanja svojih misli;
• sposobnost jasnega govora;
• sposobnost razumevanja napisanih besed;
• izboljšanje pomnilnika z uporabo koledarjev in opravil;
• izboljšanje socialnih veščin, skupaj z razumevanjem socialnih znakov;
• težave z uravnovešenim in usklajenim gibanjem.

Ker vsaka polovica možganov nadzoruje drugo polovico telesa, lahko poškodba leve ali desne strani možganov povzroči tudi pomanjkanje usklajenega gibanja. Poleg tega je po poškodbi možganov pogosta atrofija mišic in lahko povzroči motnjo zavesti ali dolgo obdobje nepremičnosti. Ta atrofija mišic lahko povzroči, da gibi delujejo neuravnovešeni ali neusklajeni.

Težave pri nadzoru ene strani telesa

Možgani imajo več različnih režnjev, ki so odgovorni za pomembne telesne funkcije. Leva stran možganov nadzoruje gibanje na desni strani telesa, desna stran možganov pa gibanje leve strani telesa. Težave pri nadzorovanju gibanja na eni strani telesa lahko kažejo na poškodbe možganov na nasprotni polobli.

Pomemben vidik fizikalne terapije in rehabilitacije po poškodbi je možganom pomagati razviti nove poti za pošiljanje signalov na stran telesa, ki trpi zaradi poškodbe, hkrati pa grajenje in vzdrževanje moči na prizadeti strani telesa.

Težave s spominom

V funkcijo spomina je, tako kot pri sposobnosti govorjenja in razumevanja jezika, vključenih več režnjev. Sem spadata časovni in čelni reženj. Poškodbe na desni strani možganov povzročijo pomanjkanje spomina. Travmatične poškodbe možganov vplivajo na kratkoročni spomin bolj kot na dolgoročni in posameznik, ki trpi zaradi izgube spomina, povezane z možganskimi poškodbami, se lahko močno bori z dejanjem, da se »spomina spominja«. To pomeni, da v bistvu ne pozabi opravljati določenih nalog, ki so bolj kot ne načrtovane v prihodnosti, na primer voditi sestanka ali poklicati nekoga.

Pogoste motnje spomina, ki jih povzroči možganska poškodba, vključujejo:

• pozabljanje, kje ste pustili stvari (na primer ključe avtomobila ali mobilni telefon);
• pozabljanje na podrobnosti pogovora ali poslana sporočila;
• pozabljanje na tisto, kar ste že prej povedali ali storili, ponovno postavljanje istih vprašanj;
• zmedenost glede tega, kateri dan je;
• nesposobnost slediti poti, tudi če vam je znana;
• pozabljanje, kaj ste pravkar prebrali v knjigi ali videli v filmu;
• pozabljanje, kaj naj bi počeli v službi, doma ali v šoli;
• pozabljanje na pomembne priložnosti (na primer rojstni dan ali praznik);
• pozabljanje na jemanje zdravila ob načrtovanem času.

Kronični glavoboli

Poškodbe možganov so pogosto razvrščene kot blage, zmerne in hude. Vendar pa lahko celo »blaga« poškodba možganov, ki ji običajno rečemo pretres možganov, povzroči resne posledice, kot so hudi glavoboli. Ti glavoboli se navadno začnejo v nekaj dneh po poškodbi in v treh mesecih minejo. Vendar pa pri nekaterih ljudeh glavoboli postanejo kronični in trajajo leto ali več.

Kdaj vam pripada odškodnina za pretres možganov? Preberite si na povezavi.

Epilepsija kot posledica travme

Posttravmatska epilepsija so napadi, ki se pojavijo več kot teden dni po poškodbi možganov in se ponavljajo. Čeprav je nemogoče napovedati, pri katerem bolniku se bo to stanje pojavilo, je tveganje za posttravmatsko epilepsijo na splošno večje pri ljudeh, ki trpijo zaradi krvavitve znotraj možganov.

Drugi dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost, da bo posameznik imel posttravmatsko epilepsijo, so:

• genetska nagnjenost k napadom;
• poškodbe, ki vključujejo tujek, ki se prebije skozi lobanjo in prodre v možgane – v tem primeru je za 50 odstotkov verjetneje, da bo zaradi poškodbe prišlo do napadov;
• resnost poškodbe – tisti s težjimi poškodbami imajo pogosteje zaplete.

Zdravniki to stanje običajno zdravijo z zdravili proti epilepsiji. Če zdravila ne učinkujejo, bo po vsej verjetnosti potreben kirurški poseg. Prognoza posameznika, ki trpi zaradi epilepsije kot posledice travme, je slabša kot pri tistih, ki so epileptični zaradi nedoločenega vzroka. Posttravmatska epilepsija povečuje tveganje za prezgodnjo smrt.

Nevropsihološke težave

Vsaka poškodba možganov lahko privede do različnih vprašanj, ki segajo od fizičnih do psiholoških. Možgani so v bistvu fizične posode "jaza". Naša osebnost, spomini in znanje imajo fizične vezi s strukturo možganov. Poškodba možganov, ki je posledica travmatične poškodbe, lahko povzroči nevropsihološke težave, kot so:

• osebnostne motnje;
• motnje spanja;
• motnje pomanjkanja pozornosti, tesnoba, depresija …

Te težave ne zahtevajo le fizične oskrbe, temveč tudi psihološko. Tako kot večina škode, ki jo povzroči travmatična poškodba možganov, se tudi nevropsihološke težave pogosto dolgoročno zdravijo na terapijah in rehabilitacijah.

Zgoraj opisani pogoji, skupaj z drugimi znaki možganske okvare, so samo del tega, zaradi česar se možganske poškodbe tako težko zdravijo, prav tako pa imajo izredni vpliv na človekovo sposobnost sodelovanja v skupnosti, medsebojno ugodne odnose z družinskimi člani in prijatelji ter zmožnost, da si priskrbijo in obdržijo pridobitno zaposlitev ali zaključijo šolanje.

Poiščite izkušenega odškodninskega svetovalca za telesne poškodbe

Če ste vi ali vaša ljubljena oseba utrpeli možgansko poškodbo zaradi neprevidnih ali nepremišljenih dejanj nekoga drugega, lahko te poškodbe močno vplivajo na vaše življenje in vam v življenju preprečijo marsikaj, zato ne oklevajte pri zahtevku za odškodnino, ker je to pravica, ki vam kot oškodovancu pripada.

V Visoki odškodnini Planinšec razumemo finančno, fizično in čustveno plat, ki jo lahko ta vrsta poškodbe povzroči poškodovani osebi in njenim bližnjim. Že danes se obrnite na nas in se z nami pogovorite o svoji zadevi in zakonskih možnostih, do katerih ste upravičeni.