Žrtev kaznivega dejanja in odškodnina

Žrtev kaznivega dejanja in odškodnina

10.06.2020 Odškodnine

Žrtve kaznivega dejanja imajo vso pravico do odškodnine za tovrstno dejanje. Do odškodnine pa imajo pravico tudi svojci umrlega, kateremu je bilo storjeno kaznivo dejanje. Poudariti je treba, da je kaznivo dejanje definirano kot naklepno dejanje storilca zoper žrtev, pri čemer govorimo o neposrednem napadu bodisi na življenje bodisi na telo žrtve ali o spolnem napadu.

Kako lahko žrtve kaznivega dejanja uveljavljajo odškodnino?

Kot omenjeno, lahko odškodnino za kaznivo dejanje zahtevajo tako žrtve kot tudi njeni svojci (če je med kaznivim dejanjem prišlo do smrti žrtve). Svojci žrtve so navadno ljudje, ki jih je žrtev preživljala oziroma bi od žrtve lahko zahtevali plačilo preživnine. Vloga za zahtevo odškodnine žrtvam kaznivih dejanj je dostopna na spletu, in sicer na spletni strani eUprave.

V katerih primerih lahko žrtev kaznivih dejanj pričakuje odškodnino?

Pomembno je, da je žrtev državljan Republike Slovenije ali katere koli druge države članice EU. Kot drugi pogoj mora obstajati sum, da je žrtev doživela nasilno naklepno in kaznivo dejanje. Naklepno dejanje mora biti storjeno na območju RS ali katere koli druge države članice EU, slednje pa je lahko izvršeno tudi na plovilu ali letalu RS. Pomembno je tudi, da je zaradi kaznivega dejanja žrtev utrpela telesne poškodbe, duševne bolečine ali druge posledice in je bilo dejanje na podlagi dokazov obravnavano kot kaznivo dejanje. Med druge posledice kaznivega dejanja (poleg duševnih ali telesnih bolečin) so štete tudi posledice, kot so izgubljeno preživljanje, stroški zdravljenja ali rehabilitacije, pogrebni stroški in drugi stroški, nastali na podlagi kaznivega dejanja. V kolikor je bila izvršba sodbe zoper storilca kaznivega dejanja neuspešna ali nemogoča, ostaja verjetnost, da storilec ne bo poravnal odškodnine za kaznivo dejanje. To je predvsem pogosto tedaj, ko je storilec neznan ali ga ni možno preganjati, in pa tedaj, ko je do odškodnine za kaznivo dejanje upravičen otrok, ki je bil žrtev nasilja v družini. Ključno je, da lahko vsaka žrtev kaznivega dejanja prejme odškodnino. V kolikor te ne more izterjati s strani storilca, odškodnino za kazniva dejanja krije država.

Kako je treba vložiti zahtevek za odškodnino za kaznivo dejanje?

V kolikor je kaznivo dejanje nad žrtvijo povzročil neznani storilec, je ključno, da odškodnino žrtev uveljavlja v roku šestih mesecev od trenutka, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Odškodnino je možno uveljavljati tudi na podlagi uveljavljanja predhodnega premoženjskopravnega zahtevka. Če žrtev na dom dobi obvestilo, da izvršba v tem primeru ni bila uspešna, mora odškodninski zahtevek vložiti v roku treh mesecev od prejema tega obvestila. Kakšno višino odškodnine za kaznivo dejanje bo žrtev prejela, določa Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Ta se o višini in ostalih dejavnikih odloča na podlagi pisne vloge in priloženih dokazov. Pomembno je, da žrtev kaznivega dejanja (ki ima stalno prebivališče v RS) vlogo za odškodnino pošlje Ministrstvu za pravosodje. Ta bo kasneje vlogo posredovalo ustreznemu organu, ki se ukvarja s tovrstno pravno vejo.

Katere vrste odškodnin za kazniva dejanja poznamo?

V prvi vrsti poznamo odškodnine za telesne poškodbe ali okrnitev zdravja. Tu je treba poudariti, da žrtev ne more prejeti odškodnine, v kolikor je njena telesna poškodba kratkotrajna. Odškodnina za telesne poškodbe je možna tedaj, ko govorimo o trajni prizadetosti zunanjosti ali trajno okvarjenem zdravju. Pomemben dejavnik pri določanju višine odškodnine za telesne poškodbe predstavljajo stopnja poškodbe, trajanje bolečin in stopnja okvare zdravja. Na podlagi kriterijev lahko žrtev za lažji primer prejme od 50 do 500 € odškodnine, medtem ko lahko za srednje hud primer prejme tudi do 1.000 € odškodnine. V kategoriji hudih primerov žrtev za poškodbo prejme od 250 do 2.500 €, za zelo hud primer poškodbe pa prejme od 500 do 5.000 €. Izjemno hudi primeri so opredeljeni kot tisti, ki trajno okvarijo zdravstveno stanje žrtve, zanje pa lahko slednja prejme od 1.000 do 10.000 € odškodnine. O tem, v katero izmed zgoraj naštetih kategorij bo uvrščena določena poškodba, odloča minister za zdravje skupaj z ministrom za pravosodje.

Ni nujno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno ravno na fizičnem nivoju. V kolikor govorimo o duševnih bolečinah, lahko s tega naslova žrtev prejme odškodnino za kaznivo dejanje, ravno tako kot v primeru telesnih poškodb. Enako kot v primeru telesnih poškodb tudi duševne bolečine kategoriziramo glede na njihovo stopnjo in resnost. V kolikor je žrtev na podlagi duševne bolečine utrpela zmanjšanje telesne aktivnosti, lahko prejme odškodnino do 7.500 €. Za okrnitev njene svobode lahko pričakuje odškodnino do 5.000 €, medtem ko lahko za skaženost pričakuje do 3.000 €. Žrtev lahko dobi odškodnino tudi z naslova kršitve osebnosti oziroma dostojanstva (do 1.500 €) ali okrnitve drugih osebnih pravic (do 2.500 €). Odškodnina, ki jo določijo pravosodni organi, nikoli ne presega skupnega zneska 10.000 €. Enako velja tudi tedaj, ko je žrtev umrla in bodo odškodnino za kaznivo dejanje prejeli njeni svojci.

Žrtev lahko z naslova kaznivega dejanja prejme tudi odškodnino za izgubljeno preživljanje. Slednja se priznava v enkratnem znesku, ki je opredeljen na podlagi pogojev, določenih s strani predpisov Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem velja, da žrtev ni že predhodno upravičena do prispevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Najvišji možen znesek za izgubljeno preživljanje znaša do 20.000 €.

Če je imela žrtev zaradi kaznivega dejanja določene stroške zdravljenja, lahko s tega naslova uveljavlja odškodnino za povrnitev stroškov zdravljenja. Stroški se priznavajo na podlagi zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem se seveda upošteva vse predpise Republike Slovenije.

Katere listine morajo biti priložene zahtevku za odškodnino za kaznivo dejanje?

Ena izmed najpomembnejših listin je dokazilo o državljanstvu RS ali druge države članice EU. Dodano mora biti tudi policijsko potrdilo, ki priča o kaznivem dejanju ter vsa potrebna zdravniška dokazila in izvidi o duševnih bolečinah ali telesnih poškodbah. Žrtev mora podati tudi izjavo o uveljavljanju posameznih vrst poškodb, dodajo pa se lahko tudi druge listine ali dokazila, ki pričajo o kaznivem dejanju. K vlogi za uveljavitev odškodnine mora biti priložen tudi izvid sodbe in sklepa o izvršbi ter dokazila, da izvršba nad storilcem ni bila uspešna (v kolikor ni bila).

brezplačni telefon


Imate vprašanje? Pišite nam
Vedno nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 26 26, ali pa nam pošljete sporočilo preko spodnjega obrazca in z veseljem vam bomo pomagali.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
x
080 26 26