ODŠKODNINA SE LAHKO IZPLAČA TUDI ZA DUŠEVNE BOLEČINE in strah
Odškodnina za nesrečo na cesti se dodeljuje tako za materialno kot za nematerialno oziroma nepremoženjsko škodo. V prvo kategorijo sodi predvsem škoda, ki je nastala na vašem vozilu, medtem ko pri nepremoženjski škodi večina pomisli predvsem na telesne poškodbe in bolečine, na podlagi katerih je mogoče vložiti odškodninski zahtevek. Pri tem pa mnogi spregledajo – ali pa se tega morda niti ne zavedajo – da je po prometni nesreči na zavarovalnico mogoče nasloviti tudi odškodninski zahtevek zaradi duševnih oziroma čustvenih bolečin in strahu. Posledično je lahko tako odškodnina za prometno nesrečo precej višja, kot bi bila sicer.
Zakonska podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin in strahu
Upravičenost do odškodnine, ki je povezana z nepremoženjsko škodo, torej tako s telesnimi kot duševnimi posledicami nezgode, v Sloveniji ureja
Obligacijski zakonik. Tam je podrobneje navedeno, v katerih primerih se izplača odškodnina. Ob tem je treba poudariti, da do odškodnine za prometno nesrečo zaradi nepremoženjske škode ni upravičen zgolj voznik, ampak l
ahko zahtevek vložijo tudi sopotniki, ki so bili v času nezgode prav tako prisotni v vozilu. V določenih primerih pa je do odškodnine upravičen celo povzročitelj nesreče.
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo se ne izključujeta oziroma prva ni pogoj za drugo. Lahko ste torej upravičeni tako do odškodnine zaradi materialne škode, ki je nastala na vašem vozilu, kot do odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zahtevek za odškodnino pa je po drugi strani mogoče vložiti tudi v primeru, da na vozilu ni nastala premoženjska škoda. Če se omejimo izključno na nepremoženjsko škodo, je izplačilo odškodnine mogoče tudi takrat, ko zaradi prometne nesreče ni prišlo do telesnih poškodb, ampak izključno do negativnih psihičnih posledic.
Zakonodaja ločuje med primarnim in sekundarnim strahom
Pri pripravi zahtevka je treba natančno opredeliti negativne duševne posledice, zaradi katerih menite, da ste upravičeni do odškodnine. Od stopnje bolečin oziroma vrste strahu in trajanja teh težav, je odvisno tudi to, kako visoka odškodnina vam pripada, zato je zahtevek najbolje pripraviti s pomočjo strokovnjaka.
V osnovi je sicer mogoče ločevati med dvema oblikama strahu, in sicer primarnim ter sekundarnim, ki se
razlikujeta glede na čas pojavitve, trajanje in intenzivnost:
- O primarnem strahu govorimo v primeru neposrednega odziva na nesrečo. Gre torej za strah, ki je izjemno intenziven, vendar kratkotrajen, praviloma pa ga spremlja tudi zelo izrazita telesna simptomatika (pospešen utrip srca, močnejše znojenje ipd.). Za to čustveno stanje je značilno, da običajno traja le nekaj ur po nesreči oziroma največ nekaj dni.
- Sekundarni strah pa se ne pojavi takoj in neposredno po nesreči, ampak lahko nastopi tudi šele več mesecev kasneje. Povezan je z zaskrbljenostjo glede uspešnosti zdravljenja in morebitnih dolgoročnih posledic nesreče.
ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER?
Posttravmatska stresna motnja zaradi nesreče
V skrajnih primerih se zaradi udeleženosti v nesreči razvije celo t. i. posttravmatska stresna motnja. Zanjo je značilno ponavljajoče se
podoživljanje travmatskega dogodka, v tem primeru prometne nesreče, ki ga mnogokrat sproži že navidezno nepomembna podrobnost. Pogosti simptomi posttravmatske stresne motnje so:
- depresivni in tesnobni občutki,
- pomanjkanje apetita,
- težave s spanjem,
- nezmožnost osredotočanja na vsakodnevne obveznosti.
Odškodnina zaradi posttravmatske stresne motnje se lahko izplača na podlagi
mnenja specialista. Pomembno je torej, da se v primeru spopadanja z opisanimi težavami čim prej odpravite do psihiatra ali psihologa, ki mu natančno opišite, kaj doživljate. To seveda ni pomembno le zaradi dokazovanja upravičenosti do odškodnine, ampak ker boste lahko tako hitro dobili strokovno pomoč, ki je za uspešno spopadanje s posttravmatsko stresno motnjo nujna.
Kako doseči, da bo odškodnina za strah in duševne bolečine čim višja?
Veliko ljudi meni, da lahko zahtevek, ki je osnovni pogoj za to, da se izplača odškodnina, pripravijo kar sami. Vendar pa se v praksi pogosto izkaže, da zavarovalnice rade izkoristijo neizkušenost večine zavarovancev. Posledično je odškodnina mnogo nižja, kot bi bila sicer, ali pa se zahtevek zavarovalnica celo v celotni zavrne. Mnogo pametneje je torej, da vam pri sestavljanju zahtevka pomaga strokovnjak za odškodninsko pravo.
Strokovnjak bo na podlagi konkretnih lahko okoliščin ocenil, kolikšna je najvišja možna odškodnina, do katere bi bili lahko upravičeni v vašem primeru. Za to oceno je zelo pomemben
vpogled v evidence odškodnin, ki so bile dosojene v primeru prometnih nesreč s podobnimi okoliščinami. Pri tem nam je danes v veliko pomoč spletna
baza Pravno-informacijskega sistema RS, ki nam omogoča vpogled v odločitve sodišč različnih stopenj.
Strokovnjak za odškodninsko pravo bo poskrbel, da bo specifikacija zahtevka zares ustrezna, posledično pa bodo možnosti za to, da vam bo dodeljena visoka poravnava zaradi duševnih bolečin. V primeru, da je bil vaš zahtevek za odškodnino morda zavrnjen ali če niste zadovoljni z višino odškodnine, ki vam je bila dodeljena, pa vam lahko strokovnjak za odškodninsko pravo pomaga tudi pri sestavi
ustrezne odškodninske pritožbe.
Specifikacija odškodninskega zahtevka in pomembne priloge
Po vsaki nesreči v prometu je nujno opraviti zdravniški pregled (na urgenci ali pri osebnem zdravniku), četudi imate morda občutek, da niste utrpeli resnejših posledic. Upoštevati morate namreč, da zaradi šoka vaša presoja ni najbolj zanesljiva, poleg tega pa se lahko simptomi določenih težav, ki jih sami ne morete zaznati, pokažejo šele čez nekaj časa.
Zdravnik bo ocenil tako vaše fizično kot psihično stanje in vas po potrebi napotil tudi k specialistu. Prav
kopija vaše zdravstvene mape bo nato ena najpomembnejših prilog, če se boste odločili, da vložite (tudi) zahtevek za odškodnino zaradi duševnih bolečin, strahov ali posttravmatskega stresnega sindroma. Poleg tega mora biti zahtevku priložena tudi vaša
izjava o psihičnih posledicah, povezanih s prometno nesrečo. Priporoča se, da se
v času zdravljenja vodi poseben dnevnik, ki naj vključuje čim bolj natančen popis poteka zdravljenja in težav, s katerimi se spopadate zaradi prestane prometne nesreče.
Kdaj lahko pričakujete izplačilo odškodnine za duševne bolečine?
Medtem ko se lahko
odškodnina za prometno nesrečo zaradi premoženjske škode izplača že takoj, pa je na odškodnino zaradi nepremoženjske škode praviloma treba počakati
do konca zdravljenja oziroma do stabilizacije vašega zdravstvenega stanja. Vendar pa je v primeru pričakovanega dolgotrajnejšega zdravljenja mogoče vložiti
akontacijski zahtevek za delno izplačilo, ki se bo nato upoštevalo pri končnem znesku.
Objave v medijih

Certifikati in garancije

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER? POKLIČITE NAS NA NAŠO BREZPLAČNO 24-URNO ŠTEVILKO.
PRAVOČASEN NASVET JE ZELO POMEMBEN.
NE ČAKAJTE, DA NE BO PREPOZNO.
Naši izkušeni pravniki vam pomagajo do pravice in odškodnine, ki si jo zaslužite.