Odškodninska odgovornost

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
ZA POŠKODBO 

Odškodninska odgovornost za poškodbo pomeni, da je določena oseba odgovorna (fizična ali pravna oseba), za poškodbo povzročeni tretji osebi. Pri čemer mora poškodovani osebi izplačati denarni znesek kot denarno zadoščenje zaradi utrpele telesne poškodbe.

Odškodninska odgovornost za poškodbo je v večini primerov zavarovana, kar pomeni, da ima odgovorna oseba zavarovalno kritje in sicer za primer krivdne ali objektivne odgovornosti do tretje poškodovane osebe, ki je utrpela poškodbo zaradi krivdne ali objektivne odgovornosti odgovorne osebe.

Odškodninska odgovornost pri prometnih nesrečah

Pri prometnih nesrečah prevzame odškodninsko odgovornost zavarovalnica, pri kateri je povzročiteljevo vozilo zavarovano. V primeru neznanega povzročitelja ali nezavarovanega vozila prevzame odgovornost Slovensko zavarovalno združenje, ki določi pristojno zavarovalnico. Več o prometnih nesrečah na povezavi.

Odškodninska odgovornost pri poškodbi na delu

Pri poškodbah na delovnem mestu prevzame odškodninsko odgovornost zavarovalnica pri kateri ima delodajalec zavarovano civilno odgovornost za primer nezgode pri delu. Več o nesrečah pri delu na povezavi.

Odškodninska odgovornost za poškodbo na javnih površinah

V primeru poškodb na javnih površinah (cestišča, pločniku, parkirišča, javna stopnišča, itd.) prevzame odškodninsko odgovornost zavarovalnica, kjer ima občina, bodisi krajevna skupnost ali komunalno podjetje in ostali upravitelji javnih površin, zavarovano kritje za poškodbe tretje osebe, kot posledica nezgod, ki se zgodijo na predmetnih površinah.

V kolikor ni omenjenega zavarovalnega kritja, omenjene pravne osebe, vsekakor neposredno odškodninsko odgovarjajo. Enako velja tudi za delodajalce, vendar imajo skoraj vsi delodajalci tovrstno kritje zavarovano.

Vsekakor, pa mi kot vaš pravni zastopnik, predhodno preverimo obstoj zavarovalnih kritij in vas o tem tudi obvestimo, saj so pridobljene informacije pomembne za nadaljnji postopek izterjave odškodnine.

Odškodninska odgovornost za poškodbo na zasebnih površinah

V kolikor pa se nekdo poškoduje na zasebni površini (stanovanje, hiša, trgovina, gostinski lokal in ostali zasebni subjekti), se odškodnina pridobi na podlagi premoženjske police s katero je zavarovano premoženje, saj večina omenjenih zavarovalnih polic krije nastale poškodbe tretje osebe. V tem primeru ravno tako predhodno preverimo ali slučajno ni bilo zavarovanega kritja za poškodbo tretje osebe.

Več o poškodbah na javni ali zasebni površini na povezavi.

Odškodninska odgovornost zaradi ugriza psa

Tudi ugriz psa vključuje načeloma vsaka premoženjska polica, vendar le, če se je ugriz psa zgodil približno do 50 metrov od zavarovane nepremičnine lastnika ali imetnika psa. V teh primerih se vedno preverijo splošni zavarovalni pogoji, ki jih ima vsaka zavarovalnica zapisane na drugačen način. Pri ugrizu psa ne odgovarjate samo na podlagi krivdne odgovornosti, namreč, prisotna je tudi objektivna odgovornost, ker se pes šteje obligacijskem zakoniku kot nevarna stvar. Objektivna odgovornost pa predstavlja odgovornost ne glede na vašo krivdno ravnanje. Določbe Zakona o zaščiti živali eksplicitno določajo, da je potrebno zagotoviti fizično varstvo živali. Po zakonu je smisel dikcije v drugem odstavku 158. člena OZ, ki navaja, da je potrebno poskrbeti za ustrezno varstvo in nadzorstvo v pravnem standardu, ki ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno izpolniti.

Definicija odškodninske odgovornosti

Odškodninska odgovornost je tako tista vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev.3 Poznamo več vrst odškodninske odgovornosti, glavna je delitev na poslovno (pogodbeno) oziroma odgovornost za škodo, ki nastane, kadar stranka prekrši določeno pogodbeno obveznost, in neposlovno (nepogodbeno), ki pa se pojavi med strankama, ki v času nastanka škode nista v pravnoposlovnem razmerju. Dalje teorija deli neposlovno odškodninsko odgovornost na subjektivno (krivdno) in objektivno (odgovornost ne glede na krivdo), ki je tudi osrednja tema mojega diplomskega dela. Poleg tako imenovanih »splošnih« oblik odškodninske odgovornosti pa zakon ureja tudi nekaj posebnih primerov odgovornosti. Odgovornost od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je ena izmed vrst objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) jo ureja v posebnem oddelku. V 149. do 153. členu so zajeta splošna pravila, in sicer določitev vzročne zveze, kdo je odgovorna oseba, in oprostitev odgovornosti. Odgovornost za škodo od nevarne stvari izhaja iz same stvari, vendar pa stvar sama po sebi praviloma ni nevarna. Nevarna je v smislu, da nastane tveganje nastanka škode šele z njeno uporabo.4 Za nevarno dejavnost pa štejemo tisto človekovo aktivnost, iz katere izvira povečana nevarnost – ne glede na dejstvo, ali ta izvira iz uporabe stvari ali iz same dejavnosti.

Predpostavke krivdne neposlovne odškodninske odgovornosti

Med predpostavke odškodninske odgovornosti štejemo: - protipravnost ravnanja (škodljivo dejstvo), - škodo kot negativno posledico, ki nastane v sferi oškodovanca, - vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem (škodljivim dejstvom) iz sfere odgovorne osebe in nastalo škodo (posledico) v sferi oškodovanca, - krivdo – za njen obstoj morata biti podana dva sklopa okoliščin: 1. storilec ravna z naklepom ali malomarnostjo in 2. storilec je deliktno sposoben oz. sposoben razsojati. Za splošno (klasično) odškodninsko odgovornost je bilo značilno, da je moral oškodovanec, da bi uspel z zahtevkom povrnitve škode, dokazati obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodoben pristop pa obstoj predpostavk domneva ter določa krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim.

Objektivna neposlovna odškodninska odgovornost

Za objektivno neposlovno odškodninsko odgovornost je značilno, da krivda ni predpostavka te odgovornosti, temveč odgovorna oseba odgovarja objektivno oziroma ne glede na krivdo. Temeljna podlaga za določitev objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti je drugi odstavek 131. člena, ker se ta pravila uporabljajo za vse položaje, ko škoda izvira iz stvari ali delovanja s povečanim tveganjem nastanka škode. Že po splošnem pravilu se krivda domneva, zato se objektivna in krivdna odgovornost razlikujeta predvsem po razbremenilnih (oprostitvenih razlogih).117 Velja torej, da če bi se želela odgovorna oseba razbremeniti odgovornosti, tega ne more storiti z dokazom »nisem kriv«, temveč mora dokazati enega izmed taksativno naštetih razlogov: da škoda izvira iz vzroka izven stvari in učinka ni bilo mogoče pričakovati, preprečiti ali odvrniti ali da je škoda nastala izključno zaradi ravnanj oškodovanca ali tretje osebe.

Odškodninska odgovornost je torej oblika obligacijskega razmerja, ki nastopi takrat, ko je odgovorna oseba dolžna povrniti nastalo škodo oškodovancu. Oškodovanec pa je tisti, ki je upravičen zahtevati povračilo ob tem nastale škode.

Poznamo dve obliki odškodninske odgovornosti in sicer;

• Poslovna oziroma pogodbena odgovornost za škodo nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti,
• neposlovna oziroma nepogodbena odgovornost, kadar stranki v času nastale škode nista v pravnoposlovnem razmerju.

Neposlovna odškodninska odgovornost se deli na;

• Subjektivno oziroma krivdno odgovornoste ter,
• objektivno odgovornost, ali tako imenovano odgovornost ne glede na krivdo.

Zakon pa poleg splošnih oblik odškodninske odgovornosti ureja tudi posebne primere odškodninske odgovornosti. Odgovornost od nevarne stvari  ali nevarne dejavnosti je ena izmed vrst objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti, ki jo obligacijski zakonik ureja v posebnem oddelku in sicer so med 149. In 153. členom obligacijskega zakonika zajeta vsa spološna pravila in določitve vzročne zveze za nastali dogodek, kdo je odgovoren zanjo ter določila za oprostitev odgovornosti. Odgovornost za nastalo škodo od nevarne stvari izhaja sicer iz same stvari, a stvar sama po sebi ni nevarna. Nevarna je le v smislu, da obstaja določeno tveganje za nastanek škode zaradi njene uporabe.

Nevarno dejavnost pa je človekova aktivnost ali dejanje, iz katere izvira povečana nevarnost, neglede na to ali izvira iz uporabe stvari ali iz samega dejanja.

Domneve krivdne neposlovne odškodninske odgovornosti so naslednje;

• Protipravna dejanja
• nastanek škode kot negativne posledice nastale na strain oškodovanca,
• vzročna zveza med protipravnim ravnanjem iz naslova odgovorne osebe in ob tem nastalo škodo napram oškodovanca,

Za dokazovanje krivde morajo biti prisotne naslednje okoliščine:

• Storilec ravna z naklepoma ali malomarnostjo,
• storilec je deliktno sposoben oziroma sposoben ustrezno razsojati.

Za splošno klasično odškodninsko odgovornost, je nekoč veljalo, da je oškodovanec za primer povrnitve škode moral dokazati obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, sodobni pristop pa upošteva obstoj predpostavk ter določa krivdno odgovornost.

Objektivna neposlovna odškodninska odgovornost

Tukaj prisotnost krivde, ni predpostavka odgovornosti, temveč objektivno odgovarja odgovorna oseba, ne glede na krivdo. Osnova za določitev objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti je drugi odstavek 131.člena. Pravila se namreč uporabljajo za vse primere, ko škoda izvira iz stvari ali aktivnosti z povečanim tveganjem za nastanek škode.

Bistvena razlika med objektivno in krivdno odgovornostjo je torej v razbremenilnih oziroma oprostitvenih razlogih, kar pomeni, da če bi se želela odgovorna oseba razbremeniti odgovornoti, mora to dokazati na način, ki dokazuje, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca ali tretje osebe.

Sledite naši strani za več informacij o odškodninah https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/.

Objave v medijih

Certifikati in garancije