Odškodninski zahtevek za telesne poškodbe

Služi tudi kot pravna podlaga za morebiti kasnejšo vloženo tožbo – tožbeni zahtevek.

Zahtevek za odškodnino (za nepremoženjsko škodo), za telesne poškodbe zajema:

• pretrpljene in bodoče pretrpljene telesne bolečine,
• nevšečnosti med zdravljenjem,
• duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti,
• skaženost,
• strah,
• in druge.

Zahtevek za odškodnino je sestavljen po obrazloženih specifikacijah in podkrepljenih pravnih argumentacijah, ter celotnega opisa medicinskega zdravljenja, iz česar je potrebno » izluščiti« vsa dejanja med zdravljenjem in seveda trajnostne posledice.

Za telesne poškodbe, ki so nastale v prometni nesreči je pravno sredstvo, ki je vloženo zoper zavarovalnico povzročitelja. Služi kot podlaga za morebitna kasneje vložena pravna sredstva kot so ugovor, pritožba, opomin pred tožbo in tožba. Zahtevek za telesne poškodbe je sestavljen iz več elementov, ki morajo biti vrhunsko pravno argumentirani.

Za poškodbo pri delu je dodatno sestavljen iz elementa krivdne in objektivne odgovornosti delodajalca, ki jo prevzame zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano civilno odgovornost za poškodbe pri delu.

Za morebitno nastalo premoženjsko škodo se utemelji v istem odškodninskem zahtevku, kot so utemeljene telesne poškodbe. Odškodnino za premoženjsko škodo lahko zajema potne stroške, izpad dohodka, izgubljeni dobiček, bodoči izgubljeni zaslužek - oblika mesečne rente ali kapitalizirane rente, uničene osebne stvari, stroške zdravljenja itd.

Potrebno je omeniti, da odškodninski zahtevek za telesne poškodbe vsebuje v posebnem odstavku tudi zahtevek za materialno škodo, ki predstavlja izpad dohodka, stroške zdravljenja, morebitno bodoč materialno škodo – predvideni bodoči izpad zaslužka v obliki rente, ki lahko vsebuje tudi ostale stroške za tujo pomoč. Pri renti gre običajno za hude telesne poškodbe.

Zahtevek za odškodnino je tudi podlaga, če se  kasneje spiše tožbeni zahtevek, saj je sama tožba spisana na osnovi odškodninskega zahtevka, je pa tožba seveda še dodatno oblikovana v nekoliko širši in svojstveni obliki.

Vloži se zoper zavarovalnico, ki nudi kritje za odškodninsko odgovornosti svojega zavarovanca.

15. dan po vložitvi zahtevka začnejo teči zavarovalnici zakonite zamudne obresti.

Zahtevek se lahko vloži zoper pravno osebo in fizično oseb. Zoper fizično osebo se le-ta za telesne poškodbe vlaga predvsem v primeru fizične napada ali v primeru, da je kolesar povzročil prometno nesrečo, saj kolesa zaenkrat nimajo zavarovanega kritja za poškodbe do 3. osebe. Zahtevek za odškodnino predstavlja pravno sredstvo s katerim se začne odškodninski postopek in je podlaga za vsa kasneje vložena pravna sredstva, kot so ugovori, pritožbe in tožba, če se seveda prej ne sklene izvensodna poravnava. Priloga k odškodninskemu zahtevku so medicinski papirji iz katerih so opisani in pravno argumentirani vsi elementi samega odškodninskega zahtevka, ki jih je potrebno pravilno denarno ovrednotiti in obrazložiti.

Če nasprotna stranka ne želi podati odgovora zoper njo vlogo odškodninskega zahtevka, se pošlje urgenca z postavljenim rokom 8 dni. V kolikor je prisotna še vedno pasivnost na nasprotni strani, se vloži opomin pred tožbo ali tožba. 

Vsekakor mora biti odškodninski zahtevek za telesne poškodbe zelo profesionalno spisan in pravilno argumentiran. K njem sodijo tudi ugovori in pritožbe, ki so sestavni del odškodninskega postopka, saj gre za pisna formalna pogajanja, ker so zavarovalnice ustna pogajanja začela izključevati in se pogaja večinoma samo še preko pisnih pravnih izdelkov.

Pravni izdelek vrhunskega odškodninskega zahtevka mora biti profesionalno sestavljen, ker služi kot pravno sredstvo s katerim je mogoče doseči najvišjo možno denarno zadoščenje brez sodišča in pravdanja.

Le preko kvalitetnega posredovanja lahko dosežete denarno zadoščenje v visokem denarnem znesku.