UREDIMO VAM VSE VRSTE POGODB ZA NIZKO CENO!

DARILNA POGODBA

Darilna pogodba je pogodba, s katero darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Predmet darilne pogodbe je tako lahko tudi nepremičnina. Za darilno pogodbo velja, da mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno, darilna pogodba sklenjena med zakoncema (ali zunajzakonskima partnerjema) pa mora biti v obliki notarskega zapisa.

Z darilno pogodbo prenese darovalec neodplačno, brez plačila, na obdarjenca lastninsko pravico na določeni nepremičnini, obdarjenec pa darilo sprejme. Darilne pogodbe so najpogostejše med sorodniki.

Vendar obstaja nekaj omejitev pri sklepanju darilne pogodbe. Če starši podarijo denimo le enemu izmed dveh otrok vse svoje nepremičnine, bo drugi otrok ob njihovi smrti lahko zahteval nujni delež, ki znaša polovico zakonitega nujnega deleža. Darila se praviloma vštevajo v dedni delež, zato notar stranke ob sklepanju takšnega pravnega posla seznani z mogočimi pravnimi posledicami.

Omejitve določa tudi zakon o kmetijskih zemljiščih. Lastnik lahko kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo podari le ožjim družinskim članom (zakoncem, otrokom, staršem, bratom, sestram, vnukom in podobno). Ta omejitev velja od junija 2011, pred tem so se lahko sklepale darilne pogodbe tudi zunaj sorodstva. Stranke so na ta način pogosto izigrale zakon in z darilno pogodbo prikrile kupoprodajno pogodbo. Za ceno plačila višjega davka na darilo so se izognile javni objavi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča oziroma tveganju, da se na javno objavo prijavi kdo od prednostnih upravičencev.

Lastnik torej kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda ne sme podariti nesorodnikom. Če pa želi nekdo nesorodniku podariti stavbno zemljišče, to lahko stori, vendar le, če občina na tej nepremičnini ne uveljavlja predkup­ne pravice. Darilna pogodba se sklene na podoben način kot kupoprodajna. Nujno je potrdilo o namenski rabi za vse parcele, ki so predmet pravnega posla. Če je predmet darila stanovanje, vpisano kot etažna lastnina, to potrdilo ni potrebno.

Pogodba, ki jo izdelate s tem e-obrazcem, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se obdarjenec v zemljiški knjigi vpiše kot lastnik na nepremičnini.

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER?

RAZLIKA MED DARILNO IN IZROČILNO POGODOBO

Za darilno pogodbo je značilno, da se podarjeno premoženje, ki ga je zapustnik podaril dedičem, vračuna v njihove dedne deleže in upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine. To pa pomeni, da je lahko darilo v primeru prikrajšanja nujnega deleža drugega (nujnega) dediča celo predmet zahtevka za vračilo.

Drugače pa je v primeru izročilne pogodbe, saj se premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med svoje potomce, ne vračuna v njihove dedne deleže in se posledično ne upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, zato tudi ni predmet morebitne vrnitve. Razlog za takšno razliko med darilno in izročilno pogodbo je soglasje izročiteljevih potomcev glede same izročilne pogodbe. Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa za razliko od darilne pogodbe, kjer notarski zapis ni potreben.

POSOJILNA POGODBA

Pravna podlaga za dajanje posojil je posojilna pogodba. Posojilna pogodba je pogodba, pri kateri se posojilodajalec zaveže, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Pogodba je veljavna, ko stranki skleneta soglasje glede predmeta pogodbe (ustna pogodba je veljavna), vendar pa se v praksi pogosto zahteva in se tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe. Posojilna pogodba je urejena v obligacijskem zakoniku, in sicer tako za posojila, ki obstajajo med gospodarskimi subjekti (gospodarska pogodba), kot za posojila dana fizičnim osebam.

Obresti

Posojilojemalec, ki je fizična oseba, se s posojilno pogodbo lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. To pomeni, da ni nujno, da posojilna pogodba (med dvema fizičnima osebama) vsebuje obveznost plačila obresti.

OPOROKA

Oporoko lahko sestavi vsaka oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in je poslovno sposobna. Oporoka je veljavna, če jo v celoti lastnoročno napišete in podpišete sami, če pa jo boste natipkali na pisalni stroj ali računalnik ali vam jo bo po vašem nareku napisal nekdo drug, morata oporoko podpisati dve oporočni prič, ki ne smeta biti dediča. Priči potrdita, da ste vi listino, za katero izjavljate, da je vaša oporoka, res podpisali.

PODJEMNA POGODBA

Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog. Podjemna pogodba se sklene le za določen čas. 

 

080 26 26 BREZPLAČNI KLIC

Objave v medijih

Certifikati in garancije

ŽELITE BREZPLAČNO PRAVNO MNENJE ZA SVOJ PRIMER? POKLIČITE NAS NA NAŠO BREZPLAČNO 24-URNO ŠTEVILKO.

PRAVOČASEN NASVET JE ZELO POMEMBEN.
NE ČAKAJTE, DA NE BO PREPOZNO.

Naši izkušeni pravniki vam pomagajo do pravice in odškodnine, ki si jo zaslužite.